PREDLOG RESOLUCIJE o zaposlovanju mladih
15.7.2014 - (2014/2713(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Inês Cristina Zuber, Thomas Händel, Patrick Le Hyaric, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Paloma López, Lynn Boylan, Rina Ronja Kari, Marie-Christine Vergiat, Lola Sánchez Caldentey, Younous Omarjee, Kateřina Konečná, Miloslav Ransdorf, Jiří Maštálka, Sofia Sakorafa, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Emmanouil Glezos, Kostadinka Kuneva, Georgios Katrungalos (Georgios Katrougkalos), Pablo Iglesias, Pablo Echenique Robba, Carlos Jiménez Villarejo v imenu skupine GUE/NGL
Evropski parlament,
– ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 20. maja 2014 o strukturiranem dialogu in socialni vključenosti mladih,
– ob upoštevanju vrhunskega srečanja Evropskega sveta 26. in 27. junija 2014,
– ob upoštevanju sklepov Sveta o spodbujanju zaposlovanja mladih za uresničitev ciljev strategije Evropa 2020, sprejetih 17. junija 2011 v Luxembourgu,
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 28. in 29. junija 2012 o Paktu za rast in delovna mesta, v katerih je poudarjena potreba po preprečevanju naraščajoče brezposelnosti mladih,
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta o pobudi za zaposlovanje mladih z dne 7. februarja 2013,
– ob upoštevanju političnega dogovora, doseženega v Svetu, z dne 28. februarja 2013 o priporočilu Sveta o vzpostavitvi jamstva za mlade,
– ob upoštevanju skupnega prispevka francoske in nemške vlade pri pripravah na zasedanje Sveta 27. in 28. junija 2013 z naslovom Francija in Nemčija – skupaj za močnejšo stabilnost in rast v Evropi, z dne 30. maja 2013,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. maja 2013 z naslovom Evropa 2020: priporočila za posamezne države – izhod Evrope iz krize (COM(2013)0350) in predlaganih priporočil,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker je 25,1 milijona ljudi brezposelnih, v EU pa je brezposelnih 22,8 % mladih – v nekaterih državah članicah stopnja brezposelnost mladih presega povprečje EU, in sicer v Grčiji (57,7 %), Španiji (54 %), Italiji (43 %), na Cipru (36 %) in na Portugalskem (34,8 %) –, 8,3 milijona oseb, mlajših od 25 let, se ne ukvarja z nobeno dejavnostjo, 19 % otrok ogroža revščina, 8 % ljudi trpi zaradi hudega materialnega pomanjkanja, 15 % otrok preneha šolanje, preden zaključijo srednjo šolo, 24,2 % ljudi ogroža revščina, revni zaposleni predstavljajo tretjino delovno sposobnih odraslih, ki jim grozi revščina, 410,000 ljudi v EU pa ponoči nima kje spati;
B. ker leta 2013 13 % mladih v starosti od 15 do 24 let in 21 % mladih v starosti od 25 do 29 let ni bilo niti zaposlenih, niti vključenih v izobraževanje ali usposabljanje (NEET); ker po ocenah gospodarska izguba zaradi tako velikega števila mladih iz te kategorije znaša 153 milijard EUR, kar ustreza 1,2 % BDP EU[1];
C. ker je stopnja brezposelnosti mladih v nekaterih regijah nižja od 5 %, v drugih pa presega 60 %, kar kaže na visoko stopnjo neenakosti med evropskimi regijami; ker je brezposelnost mladih posebej izrazita v najbolj oddaljenih regijah, oddaljenost in izoliranost pa razmere le še zaostrujeta;
D. poudarja, da sta kriza in na neuspeh obsojena mešanica politik EU v obliki varčevalnih ukrepov in neoliberalnih strukturnih reform privedli do najnižje ravni naložb zasebnega sektorja v gospodarstvo doslej, saj se je zmanjšala kupna moč in zatrlo notranje povpraševanje, razlike v dohodkih in revščina pa so se povečale, kar je še zlasti občutno v državah pod vplivom trojke;
E. ker se je zaradi deregulacije trgov dela v zadnjih desetletjih večina mladih zaposlila predvsem s pogodbami za določen čas ali pa je dobila delo s skrajšanim delovnim časom, neplačano delovno prakso in na splošno prekarne oblike zaposlitve, čeprav so prej pričakovali, da se bodo zaradi staranja prebivalstva laže zaposlili za nedoločen čas s polnim delovnim časom, dostojnim plačilom, pravicami in socialnim varstvom;
F. ker so reforme izobraževalnih sistemov, na primer na podlagi bolonjskega procesa, ter politike varčevanja v različnih državah članicah spodkopale številne ukrepe na poti do dostopnejšega sistema izobraževanja; ker je zato potreba po izobraževalnem sistemu, ki bo v javni lasti, demokratično voden, dostopen za vse in brezplačen v času uporabe, vse nujnejša, če želimo mladim – zlasti najranljivejšim – zagotoviti dostopno in kakovostno izobrazbo;
G. ker je brezposelnost mladih pomemben dejavnik, ki prispeva k hitremu naraščanju preseljevanja mladih iz številnih držav članic, zlasti iz t. i. držav, ki sodelujejo v programu, in drugih, kot sta Španija in Italija, v bogatejše države članice; v zvezi s tem se sklicuje na študijo irskega nacionalnega sveta mladih (NYCI)[2], ki je pokazala, da 70 % vprašanih mladih razmišlja o tem, da bi se v naslednjih 12 mesecih izselili; ker so te države zaradi množičnega izseljevanja (največkrat mladih z visoko izobrazbo) ostale brez pomembnega sloja najbolj dinamičnih ljudi, kar je pogubno za lokalne skupnosti in njihove prihodnje možnosti za trajnostni ekonomski in socialni razvoj;
H. ker so se zaradi varčevalnih ukrepov, fiskalnega omejevanja in neoliberalnih strukturnih reform, ki jih v okviru evropskega semestra od leta 2010 zagovarjata Komisija in Svet, večina držav članic pa jih izvaja, zlasti tiste, ki so pod vplivom trojke (Komisija/Evropska centralna banka/Mednarodni denarni sklad) v državah, ki sodelujejo v programu, in drugih, kot sta Španija in Italija, povečali deflacijski pritiski na že tako krhko in stagnirajoče gospodarstvo EU, znižali so se plače, notranje povpraševanje in davčni prihodki, omajali samodejni stabilizatorji, kot so sistemi socialnega varstva in javne naložbe, večina gospodarstva EU pa je bila znova potisnjena v dolgotrajno stagnacijo in krizo, kar izpodbija vse prejšnje trditve, da je s tem pristopom mogoče bistveno zmanjšati tako sedanji proračunski primanjkljaj kot tudi razmerje med javnim dolgom in BDP ter doseči fiskalno konsolidacijo; poudarja, da je treba nasprotovati nemoralnemu in nevzdržnemu zadolževanju;
I. ker bo krepitev ekonomske in monetarne unije povzročila utrditev sedanjih politik, ki so prinesle veliko brezposelnost v državah članicah evrskega območja, zlasti v državah z memorandumom o soglasju;
J. ker so te neoliberalne politike bistveno prispevale k porastu brezposelnosti na splošno in še posebej med mladimi, ustvarile večjo socialno izključenost in revščino ter s tem povzročile hudo nazadovanje na socialnem področju, šibkejše gospodarstvo ter destabilizacijo evropskega povezovanja in demokracije;
K. ker je bil na vrhunskem srečanju junija 2013 dosežen dogovor o tem, da se boju proti brezposelnosti mladih nameni okrog 8 milijard EUR, kar presega znesek 6 milijard EUR, ki je bil prvotno dogovorjen februarja istega leta, pri čemer bi bila večina sredstev na razpolago v dvoletnem obdobju, ki bi se začelo leta 2014, preostanek pa v celotnem sedemletnem proračunskem obdobju; ker je na vrhunskem srečanju Sveta EU eden izmed voditeljev držav priznal, da je pobuda EU za zaposlovanje mladih, ki se je začela izvajati pred enim letom, neuspešna;
L. ker je bila predvidena konferenca predsedstva EU o brezposelnosti mladih preložena na konec leta, zaradi česar je bilo preloženo tudi aktivno izvajanje napovedanih prednostnih ciljev sedanjega predsedstva;
1. obsoja, da v resoluciji Sveta z dne 20. maja 2014 o strukturiranem dialogu in socialni vključenosti mladih niso bila upoštevana najpomembnejša sporočila in mnenja mladih, kot je potreba po kakovostni zaposlitvi ter boljšem dostopu do socialne pomoči, socialnih pravic in solidarnosti, ter da resolucija ne vsebuje zavez k izvajanju konkretnih politik za boljšo socialno vključenost mladih;
2. ostro kritizira dejstvo, da prednostne naloge Evropskega sveta, objavljene 27. junija 2014 v okviru strateške agende za EU in novo Evropsko komisijo, ne vključujejo ciljno usmerjenih ukrepov, ki bi prispevali k ustvarjanju kakovostnih delovnih mest za mlade;
3. poudarja, da so zaradi posledic, ki jih ima kriza za mlade, potrebni redno spremljanje in zaveze držav članic, da bi izboljšali položaj mladih; v zvezi s tem poziva države članice, naj obravnavajo vprašanje brezposelnosti mladih na naslednjem neuradnem zasedanju Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO) 17. in 18. julija v Milanu;
4. poudarja, da morajo EU in države članice za ponoven zagon gospodarstva temeljito spremeniti makroekonomske politike, da bo državni sektor gonilna sila pri gospodarskem okrevanju in se bodo zagotovila visokokakovostna delovna mesta z zagotovljenimi pravicami delavcev in dostojnim socialnim varstvom; poziva k odpravi varčevalnih politik v vseh državah članicah;
5. poudarja, da bo krepitev ekonomske in monetarne unije povzročila utrditev sedanjih politik, ki so pripeljale do velikanske stopnje brezposelnosti v državah članicah evrskega območja, zlasti v državah z memorandumom o soglasju;
6. ostro kritizira splošni pristop Komisije v njenem sporočilu o priporočilih za posamezne države za leto 2014 o preprečevanju brezposelnosti z dodatnim povečanjem prilagodljivosti trgov dela in zmanjšanjem relativno visokih stroškov dela itd.; poudarja, da so bile te neoliberalne strukturne reforme trgov dela, ki si jih prizadevajo izvesti države članice, krive in so še vedno krive za dramatično povečanje prekarnih oblik zaposlitve, nižjo raven socialnega varstva in rast sektorjev z nizkimi plačami, kar Komisija tako zelo obžaluje v svojih poročilih o zaposlovanju, saj to zelo negativno vpliva zlasti na mlade in njihove zaposlitvene možnosti;
7. poudarja, da bi morala EU spodbujati zaposlovanje mladih in delitev delovnih mest s spodbujanjem ukrepov, kot sta zgodnje upokojevanje ter skrajšanje delovnega časa brez zmanjšanja plač, pokojnin in socialnih pravic;
8. poudarja, da bi moralo jamstvo za mlade veljati za osebe, mlajše od 30 let, takoj, ko postanejo brezposelni; opozarja, da so finančna sredstva, dodeljena pobudi za zaposlovanje mladih, občutno premajhna, da bi imela resen učinek na brezposelnost mladih; v zvezi s tem se sklicuje na študijo Mednarodne organizacije dela o krizi na področju zaposlovanja v evrskem območju: trendi in odzivi politike, v kateri je poudarjeno, da je za dosego učinka na raven brezposelnosti mladih potrebnih 21 milijard EUR;
9. poudarja, da pobuda za zaposlovanje mladih ne bi smela onemogočati državam članicam, da bi za financiranje širših projektov, povezanih z mladimi, predvsem za boj proti revščini in socialni izključenosti, uporabile Evropski socialni sklad; poziva Komisijo, naj spremlja uporabo sredstev Evropskega socialnega sklada za projekte za mlade;
10. poudarja, da bi moral ta program prispevati k zagotavljanju ohranitve zaposlitev v podjetjih, ki so vanj vključena, in da bi bilo treba po zaključku pripravništva skleniti stalne pogodbe; poudarja, da mora biti podpora podjetjem začasna in z jasno opredeljenimi obveznostmi, zlasti glede ohranitve zaposlitve, upoštevanja standardov, določenih v nacionalni zakonodaji in kolektivnih pogodbah, ter izpolnjevanja davčnih obveznosti in tistih, povezanih s socialno varnostjo;
11. priporoča, da vse države članice v sistem izobraževanja vključijo obvezno usposabljanje o pravicah delavcev in zdravju pri delu;
12. poziva države članice in socialne partnerje, naj obravnavajo vprašanje prekarne zaposlitve in regulirajo pogodbene ureditve tako, da raziščejo različne možnosti za rešitev vprašanja polarizacije na trgu dela, mlade zaščitijo pred negotovostjo na delovnem mestu in spodbujajo sklepanje pogodb za nedoločen čas;
13. poudarja, da je treba, ko gre za dostop do socialnih prejemkov, odpraviti diskriminacijo na podlagi starosti, vključno s pogojnim dostopom do nadomestil za brezposelnost;
14. poudarja, da so kriza in varčevalne politike povečale prisilno migracijo mladih;
15. poziva države članice, naj zagotovijo kakovostne okvire za pripravništvo, da bo prilagojeno potrebam mladim in bo vključevalo dostojno plačilo, socialno varstvo, vključno z ustreznimi pokojninskimi prispevki, delavske in sindikalne pravice ter delovne razmere, ki ne ogrožajo delovnih mest, plač in pogojev obstoječih delavcev, slonijo pa na finančni podpori in obveznem spremljanju, pa tudi na skupnih standardih kakovosti za pripravništvo; poziva k povečanju inšpekcijskih mehanizmov za prepoznavanje in omejevanje nadomeščanja rednih delavcev s pripravniki ter zaščito splošnih standardov varstva pri delu;
16. poziva EU in države članice, naj vzpostavijo ukrepe za preprečevanje navideznega samozaposlovanja, kot so sankcije in kazni za podjetja, ki zaposlijo delavce, ki so bili v njih prej redno zaposleni, kot samozaposlene delavce, ali podjetja, ki nimajo zaposlenih, pač pa zaposlujejo delavce prek agencij za začasno delo;
17. poziva države članice, naj zagotovijo podporo vsem brezposelnim osebam, ki prejemajo podporo, da bi lahko prepoznali specifične potrebe vsakega delavca po usposabljanju, znanjih in spretnostih ter, kjer je ustrezno, po poklicni prekvalifikaciji v času, ko se ocenjujejo ponudbe za delovna mesta, in potem, ko je delavec že sprejel zaposlitev, da bi ugotovili skladnost s predpisanimi pogoji in ocenili, kako dobro se je delavec prilagodil okoliščinam;
18. poziva Komisijo in agencije, kot sta Eurofound in Cedefob, naj preučijo obstoječe sisteme dualnega poklicnega izobraževanja in informacije o tem posredujejo državam članicam, ki jih zanima prostovoljna uvedba tega sistema, ne da bi se pri tem znižali veljavni standardi na področju izobraževanja;
19. poziva države članice in Komisijo, naj podprejo ustvarjanje delovnih mest s povečanjem javnih naložb v trajnostno rast, zlasti na socialnem področju in področju javnega zdravja, kot tudi na področjih infrastrukture in javnega izobraževanja;
20. poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za okrepitev zakonodaje o nediskriminaciji žensk; poziva države članice, naj mladim ženskam z zakonom zagotovijo enak dostop do prve zaposlitve ter enake pogoje pri poklicnem izobraževanju, in sicer z odpravo diskriminacijskih pogojev, kot je stekleni strop, ter spodbujajo dejanske ukrepe za emancipacijo mladih žensk pri zaposlovanju;
21. poziva Komisijo in države članice, naj redno ocenjujejo rezultate operativnih programov v okviru pobude za zaposlovanje mladih in javnosti zagotovijo dostop do vseh podatkovnih baz;
22. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.
- [1] Eurofound (2012), ‘NEETs – Young people not in employment, education or training: Characteristics, costs and policy responses in Europe‟ (Mladi, ki niso zaposleni ter se ne izobražujejo ali usposabljajo: značilnosti, stroški in odzivi politike v Evropi). Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg.
- [2] National Youth Council of Ireland (2010), Youth unemployment in Ireland - The forgotten generation (irski nacionalni svet mladih (2010), brezposelnost mladih na Irskem, – pozabljena generacija) http://www.youth.ie/sites/youth.ie/files/Youth_Unemployment_in_Ireland_web.pdf.