Predlog resolucije - B8-0056/2014Predlog resolucije
B8-0056/2014

PREDLOG RESOLUCIJE o Ukrajini

15.7.2014 - (2014/2717(RSP))

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 123(2) Poslovnika

Helmut Scholz, Miloslav Ransdorf, Jean-Luc Mélenchon, Jiří Maštálka, Kateřina Konečná, Younous Omarjee, Sofia Sakorafa, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis) v imenu skupine GUE/NGL

Postopek : 2014/2717(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B8-0056/2014
Predložena besedila :
B8-0056/2014
Razprave :
Sprejeta besedila :

B8‑0056/2014

Resolucija Evropskega parlamenta o Ukrajini

(2014/2717(RSP))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju poročila urada visokega komisarja OZN za človekove pravice o razmerah na področju človekovih pravic v Ukrajini z dne 15. junija 2014,

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker smo v Ukrajini od februarja 2014, ko je bil po več mesecih političnih nemirov predsednik države odstranjen z oblasti, priča političnim in vojaškim soočenjem;

B.     ker so ljudje v več mestih na jugovzhodu Ukrajine protestirali proti novi vladi, po tem, ko je bil 21. februarja 2014 z oblasti odstranjen predsednik Viktor Janukovič; ker so oborožene skupine, ki so se sprva označevale kot samoobrambne enote, do sredine marca v več mestih, zlasti v Donecku in Luhansku, vdrle v upravna poslopja in jih zasedle; ker so te skupine postavile različne zahteve – od preoblikovanja Ukrajine v federacijo do odcepitve svojih regij od Ukrajine in njihove priključitve Rusiji;

C.     ker sta sredi aprila varnostna služba in notranje ministrstvo nove vlade začela vojaške operacije, ki jih je vlada poimenovala „protiteroristična akcija“, najprej v regiji Donecka in nato v regiji Luhanska; ker so se vojaške operacije ukrajinske vlade okrepile po predčasnih predsedniških volitvah, kar je v nasprotju z obljubami o umiritvi konflikta, ki jih je med svojo predvolilno kampanjo dal novoizvoljeni predsednik Petro Porošenko;

D.     ker sta obe strani pogosto kršili 10-dnevno premirje, ki nikoli ni dobilo zaleta, potrebnega za končanje nasilja; ker se je predsednik Porošenko odločil, da 30. junija 2014 ponovno začne vojaške napade na regije na jugovzhodu Ukrajine;

E.     ker so med cilji vojaških operacij ukrajinske vojske, narodne garde in drugih vojaških enot vedno pogosteje stanovanjska območja, bolnišnice in mestna infrastruktura, vključno z vodooskrbnimi obrati, elektrarnami in šolami; ker urad visokega komisarja OZN za človekove pravice svojem poročilu z dne 15. junija 2014 navaja, da je bilo od začetka vojaške operacije ukrajinske vlade v vzhodnih regijah Donecka in Luhanska ubitih 356 ljudi, med katerimi je bilo 257 civilistov in tudi 14 otrok; ker v obleganih mestih primanjkuje hrane, vode in zdravil; ker obstajajo dokazi o uporabi kopenskih min in fosfornih bomb; ker je po podatkih OZN pred spopadi zbežalo okrog 160 000 beguncev; ker po mnenju OZN država v veliki meri ni sposobna zaščititi notranje razseljenih oseb;

F.     ker so nerešene notranje težave glavni razlog za konflikt v Ukrajini; ker so odnosi med državo in družbo v Ukrajini zelo šibki; ker ukrajinski politiki vladajo oligarhi in tako trgovci z nafto in plinom postajajo ministri, guvernerji in načelniki najpomembnejših ukrajinskih institucij; ker glavne državne in demokratične institucije – parlament, sodstvo in izvršna veja oblasti – ne izpolnjujejo svojih osnovnih funkcij, ki so ustrezno zastopanje, obramba in upravljanje interesov ukrajinske družbe; ker je korupcija zelo razširjena; ker OECD v nedavnem poročilu navaja, da so razlike med posameznimi regijami po standardih te organizacije velike in še rastejo; ker je v obdobju 2000–2010 indeks človekovega razvoja v večini ukrajinskih regij nazadoval; ker so lokalne oblasti močno odvisne od centralnih transferjev, dodeljevanje teh pa je po njihovem nepredvidljivo in nepregledno; ker so vlade in parlamenti s sprejemanjem spornih odločitev na področjih rabe jezikov, zgodovine in mednarodnih odnosov še zaostrovali nezaupanje in sovraštvo med različnimi deli ukrajinske družbe; ker nedavne politične spremembe niso rešile nobenega od teh problemov;

G.     ker je raven zastopanosti skrajnih desničarskih, nacionalističnih in ksenofobnih politikov v novi ukrajinski vladi zelo zaskrbljujoča; ker nova vlada ne nadzoruje zloglasne stranke Desni sektor; ker se Komunistična partija Ukrajine, ki je predložila program za ohranitev enotnosti Ukrajine ob istočasnem varovanju pravic vseh državljanov, sooča z nasilnim zatiranjem, sprožena je bila tudi pravna prepoved stranke, saj je bil proti njej nedavno začet sodni postopek;

H.     ker med Ukrajino, zahodom in Rusijo trenutno poteka propagandna vojna, zaradi česar je izjemno težko dobiti objektivne informacije o razmerah v državi; ker je bilo ubitih šest novinarjev, številnim drugim pa je bila odvzeta prostost oziroma so bili napadeni in ustrahovani; ker so medijske hiše, ki so kritične do vlade, kot je Multimedia Invest Group, žrtev diskriminacije;

I.      ker je bila po nedavnem poročilu OZN raven revščine v Ukrajini na začetku leta 2014 okrog 25 %, kar pomeni, da je 11 milijonov ljudi živelo v pogojih, ki ne dosegajo lokalnih socialnih standardov; ker je družbene in gospodarske zahteve Majdanskega gibanja nadomestil neoliberalni program nove vlade, ki izvaja pogoje, pod katerimi je Ukrajina dobila posojilo Mednarodnega denarnega sklada – manjšanje bistvenih energetskih subvencij, javnega zaposlovanja, pokojnin javnega sektorja ter občutno zmanjšanje socialne varnosti, vse to pa pušča globoke posledice na najranljivejših delih ukrajinske družbe; ker so se razmere dodatno poslabšale zaradi sedanjega vojaškega konflikta; ker so cene hrane zrasle za 8,2 % glede na ravni iz leta 2013, s čimer je družbeno-gospodarska kriza vstopila v številna ukrajinska gospodinjstva;

J.      ker so se v maju 2014 cene plina zvišale za 50 % za zasebne porabnike in za 40 % za toplarne, do leta 2018 pa se napovedujejo še nadaljnja zvišanja; ker namesto pogajanj o rešitvah obstoječih problemov z izvajanjem sporazumov med Rusijo in Ukrajino obe strani zaostrujeta plinski spor in s tem podpihujeta strahove in razvnemata čustva ukrajinskega prebivalstva;

K.     ker Združene države Amerike, države članice EU, NATO in Rusija prispevajo h konfliktu, saj obema stranema v sporu zagotavljajo pomembno politično in materialno pomoč, tudi vojaško;

L.     ker so se ZDA na ukrajinsko krizo odzvale s sprejetjem programa novih vojaških vaj na kopnem, morju in v zraku v vzhodni Evropi v vrednosti milijarde USD; ker je novoizvoljeni predsednik Porošenko podpisal sporazum o vojaškem sodelovanju med ZDA in Ukrajino, ki zagotavlja podlago za tesno sodelovanje svetovalcev iz ZDA v vojaških akcijah ukrajinske vojske ter pri modernizaciji in obnovi vojske in celotnega varnostnega sektorja;

M.    ker Nato zlorablja krizo v Ukrajini za svojo oživitev in novo konfrontacijo z Rusijo, saj je povečal število vojaških vaj v vzhodni Evropi, na svojem vrhu septembra 2014 pa bo preučil nove vojaške strategije in razporeditev sil v vzhodni Evropi, kar predstavlja kršitev temeljne listine Nato-Rusija iz leta 1997, v kateri se je Nato zavezal, da v vzhodni Evropi ne bo stalno namestil večjega števila dodatnih bojnih enot;

N.     ker si EU še naprej zatiska oči pred dejanskim stanjem v Ukrajini in nekritično podpira ukrajinsko vlado; ker EU nadaljuje s svojo politiko sankcij proti Rusiji; ker je bil pridružitveni sporazum med EU in Ukrajino, ki vključuje celovit sporazum o prosti trgovini, podpisan kljub pomislekom in nasprotovanju velikega dela ukrajinskega prebivalstva; ker je Komisija pristala na več konkretnih ukrepov za kratko- in srednjeročno pomoč Ukrajini;

1.      izraža globoko zaskrbljenost zaradi obnovitve vojaških spopadov na vzhodu Ukrajine; odločno poziva predsednika Porošenka, naj ustavi vojaško operacijo; vse strani poziva, naj pristanejo na takojšnje premirje in naj si prek političnega in diplomatskega procesa prizadevajo za dokončno prenehanje nasilja;

2.      poudarja, da sedanje globoke politične krize v Ukrajini ni mogoče rešiti z vojaškimi sredstvi, temveč je potrebna globoka vsedržavna razprava o nujnih ustavnih, političnih in gospodarskih reformah ter o geopolitični usmeritvi države;

3.      poziva Rusijo, EU in ZDA, naj nehajo netiti konflikt z zagotavljanjem politične in gmotne – tudi vojaške – podpore stranem v sporu ter naj začnejo prispevati k oblikovanju novega socialnega sporazuma med različnimi deli države, tako da priznajo raznolikost Ukrajine kot pretežno pozitiven element ukrajinske identitete in naj se zavzemajo za ozemeljsko celovitost in suverenost države;

4.      poziva, naj se za vse strani v konfliktu uveljavi embargo na dobavo orožja ter k umiku vseh tujih vojaških svetovalcev in drugega vojaškega osebja iz Ukrajine;

5.      poziva vse zainteresirane strani, naj ne posredujejo sporočil nestrpnosti ali izrazov, ki utegnejo spodbujati sovraštvo, nasilje, nastrojenost, diskriminacijo ali radikalizacijo;

6.      podpira krepitev vloge OVSE pri reševanju krize v Ukrajini; poziva k izvajanju načrta, ki ga je pripravilo švicarsko predsedstvo in je dobra podlaga za izhod iz krize s političnimi sredstvi;

7.      globoko sočustvuje z družinami civilnih žrtev konflikta; obsoja hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava na območjih vojaških spopadov, ki sta jih zagrešili obe strani; poziva k neodvisni preiskavi vseh kršitev človekovih pravic in k sodnemu pregonu odgovornih;

8.      izraža globoko zaskrbljenost zaradi zaostrovanja humanitarne krize na območjih konflikta; vse strani v konfliktu poziva, naj mednarodnim organizacijam omogočijo dostop do območij, ki so jih prizadele varnostne operacije, da bo mogoče oceniti in zadovoljiti resnične potrebe prebivalstva;

9.      poziva k neodvisni in temeljiti preiskavi vseh kršitev človekovih pravic in še posebej vojnih zločinov, dogodkov, povezanih z nasiljem v Odesi 2. maja 2014 in med majdanskimi protesti, ter preiskavo storilcev; poudarja, da bi moral ta proces potekati na način, ki bo zagotavljal zaupanje v preiskavo in sojenje, da bodo lahko prizadete skupnosti v celoti sprejele rezultate te preiskave;

10.    je globoko zaskrbljen zaradi posledic politik, ki jih je nova vlada sprejela zaradi pogojev, ki sta jih naložila Mednarodni denarni skladi in EU; obsoja dejstvo, da morajo neuspešno politiko prejšnjih vlad plačevati prebivalci Ukrajine, namesto da bi obdavčili ukrajinske oligarhe;

11.    je globoko zaskrbljen zaradi nestanovitne politike Ukrajine na področju energetske varnosti in njenih posledic za državljane; poziva Rusijo in Ukrajino, naj obnovita tvorno gospodarsko in energetsko sodelovanje, da bi vsem zagotovila dostopne cene energije, ter naj energije ne uporabljata kot politično orodje;

12.    poziva ukrajinske in mednarodne politike, naj ravnajo zadržano in ne podajajo izjav, ki utegnejo dodatno zaostriti konflikt; je izjemno zaskrbljen zaradi propagandne vojne, v kateri sodelujejo vse strani; poziva vse strani, naj zagotovijo ustrezne pogoje za delo novinarjev in drugih medijskih delavcev, katerih delo je bistvenega pomena za objektivno oceno razmer v vseh delih Ukrajine;

13.    je globoko zaskrbljen zaradi politične vloge skrajno desnih, nacionalističnih in ksenofobnih sil v ukrajinski politiki; obsoja napade na Komunistično partijo in prizadevanja, da bi jo prepovedali;

14.    izraža resno zaskrbljenost zaradi zaostrovanja politične konfrontacije med Natom in Rusijo ter nevarnosti nove oboroževalne tekme; opozarja, da utegnejo biti posledice za mir in varnost v Evropi in na svetu nevarne, če se ne bo začel dialog, usmerjen k rezultatom;

15.    ugotavlja, da je bila strategija, ki ločuje politiko vzhodnega sosedstva od razvoja odnosov med EU in Rusijo, neuspešna; poudarja, da je treba politiko vzhodnega sosedstva preoblikovati tako, da bi se razvijalo regionalno sodelovanje, iz katerega ne bi bila izključena nobena država; poziva Rusijo, naj dejavno sodeluje v takšnem procesu in pokaže pripravljenost za sodelovanje v dobrososedskih politikah;

16.    pozdravlja začetek dialoga med EU, Ukrajino in Rusijo o ukrepih za preprečevanje negativnih posledic pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino na sodelovanje med Ukrajino in Rusijo in na carinsko unijo;

17.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, parlamentu in vladi Ukrajine ter parlamentarnima skupščinama Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in Sveta Evrope.