Postopek : 2014/2843(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0110/2014

Predložena besedila :

B8-0110/2014

Razprave :

Glasovanja :

PV 18/09/2014 - 10.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2014)0027

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 134kWORD 85k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0109/2014
16.9.2014
PE537.012v01-00
 
B8-0110/2014

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o razmerah v Iraku in Siriji ter ofenzivi Islamske države (2014/2843(RSP))


Barbara Lochbihler, Alyn Smith, Klaus Buchner, Bodil Ceballos, Heidi Hautala, Jean Lambert, Tamás Meszerics, Michel Reimon, Judith Sargentini, Ernest Urtasun, Jordi Sebastià v imenu skupine Verts/ALE

Resolucija Evropskega parlamenta  o razmerah v Iraku in Siriji ter ofenzivi Islamske države (2014/2843(RSP))  
B8‑0110/2014

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Iraku, zlasti resolucij z dne 17. julija 2014(1) in 27. februarja 2014(2) o razmerah v Iraku,

–       ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Siriji, zlasti resolucij z dne 12. septembra 2013(3), 9. oktobra 2013(4), 6. februarja 2014(5) in 17. aprila 2014(6),

–       ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Irak na drugi strani in svoje resolucije z dne 17. januarja 2013 o sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Irakom(7),

–       ob upoštevanju sklepov Sveta o Iraku, zlasti z dne 30. avgusta, 15. avgusta in 23. junija 2014,

–       ob upoštevanju izjav generalnega sekretarja Združenih narodov o Iraku in Siriji,

–       ob upoštevanju pariške mednarodne konference o miru in varnosti v Iraku, ki jo je 15. septembra 2014 sklical predsednik Hollande, in konference 11. septembra 2014 v Džedahu,

–       ob upoštevanju ženevskih pogovorov o Siriji februarja 2014,

–       ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–       ob upoštevanju mednarodnega pakta o političnih in državljanskih pravicah iz leta 1966, ki sta ga podpisala tudi Irak in Sirija,

–       ob upoštevanju smernic EU o spodbujanju in zaščiti svobode veroizpovedi ali prepričanja, sprejetih 24. junija 2013,

–       ob upoštevanju smernic EU o spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava,

–       ob upoštevanju ženevskih konvencij iz leta 1949 in dodatnih protokolov k njim ter Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

–       ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Iraku in Siriji,

–       ob upoštevanju svojih resolucij z dne 11. marca 2014 o Saudovi Arabiji: odnosi z EU in njena vloga na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki(8), z dne 24. marca 2011 o odnosih EU s Svetom za sodelovanje v Zalivu(9) in z dne 3. aprila 2014 o strategiji EU do Irana(10),

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker je ekstremistična džihadistična skupina Islamska država (IS) – prej Islamska država Iraka in Sirije – v minulih mesecih razširila ozemlje svojega delovanja iz vzhodne Sirije na severozahodni Irak, vključno z Mosulom, drugim največjim iraškim mestom, temu pa so sledili izvensodni poboji iraških državljanov in številna grozodejstva, zlasti zoper Jazide, kristjane, šiite in njim nasprotne sunite, uvedba stroge interpretacije šeriatskega prava, posilstva in zasužnjevanje žensk, prisilne spreobrnitve ter uničevanje šiitskih, sunitskih in krščanskih verskih objektov in svetišč;

B.     ker je Islamska država med zadnjimi zločinskimi dejanji objavila videoposnetke usmrtitve dveh ameriških in enega britanskega talca, da bi razbesnila mednarodno skupnost;

C.     ker večidel sunitskega prebivalstva v Iraku in Siriji zelo trpi zaradi diskriminacije, marginalizacije, kršitve človekovih pravic in drugih oblik resnih zlorab s strani iraških in sirskih institucij, varnostnih sil in vladnih milic, kar deloma daje odgovor na to, zakaj je del razočaranega sunitskega prebivalstva toleriral oziroma celo podpiral napredovanje IS;

D.     ker je IS na področjih, ki jih nadzoruje, uspela uveljaviti svoje državne strukture in 29. junija 2014 naznanila ponovno vzpostavitev kalifata, potem ko si je zagotovila precejšnje vire dohodkov z ropanjem bank in podjetij na ozemljih pod njenim nadzorom, s prevzemom do šestih naftnih polj v Siriji, vključno z največjim sirskim naftnim poljem Al Omar nedaleč od iraške meje, in s sredstvi bogatih donatorjev, zlasti iz Saudove Arabije, Katarja, Kuvajta in Združenih arabskih emiratov;

E.     ker je hiter vzpon skupine IS razkril krhkost iraške in kurdske vojske, zlasti pa iraških institucij, ki jih pesti korupcija, sektaštvo in politika izključevanja v vladi premierja Nurija Al Malikija, kar je v precejšnji meri prispevalo h globoki odtujitvi sunitov in manjšinskega prebivalstva v Iraku;

F.     ker je Asadov režim v Siriji, da bi preživel, namerno sprožil dinamiko sektaške polarizacije; ker je ta dinamika podžgala tleča in dotlej povečini zatrta trenja med skupnostmi, predvsem med vladajočo manjšinsko alavitsko sekto in muslimansko sunitsko večino v državi; ker se sektaštvo z vpletenostjo regionalnih akterjev, zlasti iz zalivskih držav, ter džihadističnih in tujih ekstremističnih skupin še krepi;

G.     ker so vojaške enote kurdske regionalne vlade sredi junija 2014 prevzele nadzor nad večetničnim mestom Kirkuk, s čimer so razširile nadzor nad spornim, z nafto bogatim ozemljem v istoimenski provinci, in ker je kurdska vlada junija naznanila načrte o izvedbi referenduma med kurdskim prebivalstvom, da bi dosegli neodvisnost od Iraka, ki pa jih je pozneje preložila, da bi vsa prizadevanja usmerila v oblikovanje nove iraške vlade, s pomočjo katere bi se ubranila pred napredovanjem IS;

H.     ker je po odstopu Nurija Al Malikija 8. septembra posle prevzela bolj vključujoča vlada pod vodstvom novega premierja Haiderja Al Abadija, vendar pa dva pomembna resorja notranjih zadev in obrambe ostajata nezasedena;

I.      ker naj bi se več tisoč tujih bojevnikov, med njimi številni iz držav članic EU, pridružilo boju na strani skupine IS; ker več vlad, zlasti nemška, francoska, britanska, tunizijska in ruska, sprejema pravne in varnostne ukrepe za prepoved dejavnosti, povezanih z IS in drugimi ekstremističnimi islamističnimi skupinami; ker sta britanska in nizozemska vlada naznanili, da bosta razveljavili potne liste državljanov, ki se po pridružitvi IS vračajo v državo; ker bo varnostni svet Združenih narodov 24. septembra razpravljal o resoluciji, ki so jo v zvezi s tem vprašanjem predlagale ZDA;

J.      ker je turška vlada končno privolila v to, da bo zaostrila nadzor na meji s Sirijo, da bi preprečila nadaljnje rekrutiranje privržencev IS; ker je Turčija neposredni cilj IS, ki ima od junija zajetih 49 uslužbencev turškega veleposlaništva v Mosulu, vključno z generalnim svetom;

K.     ker sunitski voditelji po vsem svetu obsojajo dejanja IS kot neislamska;

L.     ker je vzpon IS povzročil humanitarno katastrofo, pred katero želi ubežati več milijonov prebivalcev, pri čemer se odpravijo zlasti v avtonomno regijo Kurdistan, kjer pa je že več milijonov ljudi, razseljenih zaradi sirske vojne; ker je EU dodatno povečala humanitarno pomoč in vzpostavila zračni most med Brusljem in Erbilom;

M.    ker različne vojaške sile, vključno s silami kurdske regionalne vlade in iraške vojske, pa tudi oboroženimi skupinami, kot so bojevniki Kurdske delavske stranke (PKK) in enote za zaščito prebivalstva (YPG), šiitske milice, ki jo podpira Iran, poskušajo odbiti napad IS na severni Irak in Sirijo, pri tem pa jih podpirajo zračni napadi ZDA;

N.     ker je ameriški predsednik Obama naznanil časovno neomejeno kampanjo zračnih napadov na bojevnike IS v Siriji, zraven tistih, ki se že izvajajo v Iraku, in ker dejavno išče podporo za mednarodno vojaško koalicijo; ker se bo Francija predvidoma pridružila vojaški ofenzivi v Iraku, vlade več držav, predvsem Nemčije, pa so izjavile, da bodo podprle kurdske sile s pošiljkami orožja; ker je Asadov režim izrazil pripravljenost, da se pridruži mednarodnim prizadevanjem proti IS, in zahteval, da se pred napadi pridobi njegovo soglasje, pred kratkim pa je tudi sam izvajal zračne napade na položaje IS;

O.     ker so Bahrajn, Kuvajt, Oman, Katar, Saudova Arabija, ZAE, Egipt, Irak, Jordanija in Libanon 10. septembra na mednarodnem srečanju o IS v Džedahu skupaj z ZDA podpisali sporočilo, v katerem so se sporazumeli, da bodo sodelovali pri številnih vidikih usklajene vojaške kampanje proti skupini IS, in sprejeli vrsto ukrepov za boj proti terorizmu, vključno z zaustavitvijo dotoka tujih bojevnikov prek sosednjih držav, onemogočitvijo financiranja IS in drugih terorističnih skupin ter zavračanjem džihadistične ideologije;

1.      obsoja grozodejstva, ki jih je skupina IS zagrozila oziroma izvedla proti različnim skupinam, ki ne delijo njenih prepričanj, zlasti verskim in etničnim manjšinam, kot so kristjani, Jezidi, Šabaki in Turkmeni, pa tudi šiiti in suniti; obsoja odvratno usmrtitev dveh ameriških novinarjev in britanskega humanitarnega delavca;

2.      meni, da učinkovit odziv mednarodne skupnosti na zločinska dejanja in naravo IS zahteva zbran, vključujoč in strateški akcijski načrt, temelječ na mednarodnih predpisih; v zvezi s tem spominja na pogubne in dolgoročne posledice moralnih, pravnih in geopolitičnih napak v avanturizmu po napadih 11. septembra; poudarja, da so nezakonite ali s pravnega vidika vprašljive zunanje protiteroristične operacije, tudi v Pakistanu, Somaliji in Jemnu, predvsem z zračnimi napadi, povzročile nesprejemljive žrtve in poglobile radikalizacijo lokalnega prebivalstva;

3.      poudarja, da je IS v prvi vrsti posledica, ne pa vzrok trenutnih pretresov, ki preplavljajo Bližnji vzhod in soseščino; poziva EU in druge mednarodne voditelje, naj opredelijo globlje družbeno-gospodarske, kulturne in politične vzroke za pojav IS in se osredotočijo nanje; poudarja, da je IS v osnovi vzniknil iz daljšega obdobja kršitev človekovih pravic in nekaznovanosti, prijateljskega kapitalizma, vsesplošne korupcije, sektaštva, marginalizacije in diskriminacije celotnih skupin, zlasti šiitov, pa tudi iz dolge zgodovine zunanjih manipulacij in posredovanj regionalnih in zahodnih akterjev;

4.      je seznanjen s tem, da je organizacija IS pridobila skorajda državne zmogljivosti in privlačnost in da gre za pojav, v katerem se skriva potencial za preoblikovanje večjih delov Bližnjega vzhoda in soseščine v skladu z njenim nazadnjaškim in ekstremističnim načrtom;

5.      pozdravlja odločitev Sveta, da v skladu z opredelitvijo ZN o mednarodni odgovornosti za pomoč priskoči na pomoč ogroženemu prebivalstvu , predvsem z aktivacijo evropskega mehanizma na področju civilne zaščite in humanitarnega zračnega mosta, ki ga je vzpostavil ECHO; poziva k zagotovitvi dodatne humanitarne pomoči prebivalstvu, ki trpi zaradi konflikta, tudi sirskim Kurdom;

6.      izraža pa zaskrbljenost nad tem, da orožje, ki so ga nekatere države članice EU dostavile Kurdom ali sirskim upornikom, vzbuja resne pomisleke o kodeksu ravnanja EU glede izvoza orožja, ki prepoveduje dostavo vojaške opreme v krizna območja; je resno zaskrbljen, da bi utegnilo orožje priti v napačne roke in da je ocenjevanje potreb in usklajevanje med državami članicami dobaviteljicami vse prej kot ustrezno;

7.      poziva k povečanju finančne pomoči kurdskim regionalnim oblastem, da bodo zmožne obvladati dotok beguncev, kot ga doslej še ni bilo;

8.      poudarja simbolen pomen dejstva, da so se sklepu EU z dne 15. avgusta o Iraku pridružile tudi vlade držav, ki so nasprotovale iraški vojni, in da ima celotna EU zgodovinsko obvezo zagotoviti iraškemu prebivalstvu, da so namere držav članic EU usmerjene izključno v ohranjanje miru ter fizično in psihično integriteto;

9.      pozdravlja nedavno vzpostavitev nove, bolj vključujoče iraške vlade, in poziva vse strani, naj z vzajemnim spoštovanjem zgladijo spor o naftnih prihodkih in izvozu med provincami;

10.    poziva iraško vlado in parlament, naj obvezno pregledata zakonodajo in pravno prakso, spremenita pravosodni in varnostni sistem ter začneta izvajati vključujočo politiko do vseh Iračanov, s čimer bi predvsem končali politiko diskriminacije zoper sunitsko prebivalstvo;

11.    je seznanjen s tem, da ZDA na zahtevo kurdske in iraške vlade izvajajo vojaške napade zoper IS, in meni, da bi morali biti trajanje in cilji tovrstnih napadov strogo omejeni, namenjeni izključno preprečevanju napredka IS in temeljiti na predpostavki, da se vojaška sredstva uporabijo zgolj v skrajni sili;

12.    obžaluje, da se pred operacijami bombardiranja ZDA ni poskusilo pridobiti soglasja ZN v obliki resolucije varnostnega sveta;

13.    poudarja, da bi bilo v primeru Sirije za vsakršno zakonito zunanje vojaško posredovanje potrebno dovoljenje vladajočega Asadovega režima ali varnostnega sveta ZN; poudarja, da absolutno zavrača obete kakršnega koli sodelovanja s sramotnim Asadovim režimom;

14.    opozarja, da je Asadov režim skupaj z zunanjimi silami, zlasti Saudovo Arabijo in Katarjem, posebej odgovoren za spodbujanje čedalje bolj sektaške razsežnosti vojne v Siriji in posledično podžiganje vzpona skupine IS; poziva Asadov režim in države, ki majo vpliv nanj, naj začnejo pogajanja o premirju z oboroženimi opozicijskimi skupinami, ki se borijo proti IS;

15.    je še vedno prepričan, da v Siriji in Iraku ne more biti trajnega miru, če ne bo prevzeta odgovornost za zločine, ki so jih vse vpletene strani storile med konfliktom, tudi tiste na verski ali etnični podlagi; ponovno poziva, naj razmere v Siriji obravnava Mednarodno kazensko sodišče, in podpira vse pobude za to;

16.    poziva visoko predstavnico in države članice EU, naj države članice, ki so v varnostnem svetu, pozovejo k usmeritvi vseh prizadevanj v pobudo varnostnega sveta za oblikovanje regionalne strategije za boj proti radikalizmu IS in Al Kajde, pri kateri bi upoštevali interese prebivalstva v regiji;

17.    z ozirom na eksistenčne krize na Bližnjem vzhodu in drugod poziva k ponovnemu premisleku o stalni vojski ZN za vzpostavljanje miru, ki bi bila na razpolago generalnemu sekretarju, EU pa bi aktivno prispevala k njej;

18.    obsoja dejavnosti držav in/ali njihovih državljanov, ki so izrazili ideološko ali materialno podporo IS ali drugim ekstremističnih islamističnim skupinam, predvsem Saudove Arabije, ZAE, Katarja in Kuvajta, pa tudi Turčije in Sirije; je seznanjen z izjavo iz Džedaha in poziva vse te države, naj sprejmejo konkretne ukrepe, s katerimi bi končali celotno podporo skupinam, povezanim z IS in Al Kajdo, pa naj gre za državno ali zasebno podporo;

19.    poudarja, kako pomembno je, da so države v regiji na čelu boja proti islamističnemu ekstremizmu, in obžaluje, da se Iran ni udeležil pariške konference;

20.    vztraja pri tem, da mora EU oblikovati lastno pristno in dolgoročno strategijo za sosede na Bližnjem in Srednjem vzhodu, vključno z Iranom;

21.    svari pred resnim tveganjem, da bo pri sodelovanju EU z regionalnimi avtoritarnimi režimi, na primer Egiptom in Saudovo Arabijo, kratkoročna dinamika oblikovanja koalicije za boj proti IS prevladala nad na vrednotah temelječim premislekom;

22.    izraža nenehno podporo miru, varnosti in razvoju, doseženim v kurdski avtonomni regiji, ki bi jo bilo treba na vsak način ohraniti, in poziva Kurde, naj si usklajeno prizadevajo za pravico samoodločbe;

23.    poziva k temu, da se več beguncem iz Iraka in Sirije dovoli nastanitev v Evropi, vključno z Jezidi, ki so še posebej krhka in pogosto preganjana manjšina; meni, da bi bilo treba obvezno organizirati mednarodno konferenco, na kateri bi usklajevali sprejemanje beguncev, in da bi EU morala v ta namen vzpostaviti program nujnih ukrepov;

24.    glede na to, da naj bi se bojevnikom IS pridružilo več tisoč Evropejcev, poziva k politični spremembi v državah članicah EU, ki bi morale spoznati potrebo po oblikovanju politik za obravnavo ekstremizma med državljani EU in aktivnem boju proti socialnemu izključevanju in pomanjkanju perspektive, zlasti v primeru priseljencev druge in tretje generacije; poziva k odkriti kampanji, ki bi okrepila dojemanje islama kot celovitega dela evropske kulture; v zvezi s tem obsoja dejstvo, da namerava več vlad EU odvzeti državljanstvo osebam z dvojnim državljanstvom, ki se utegnejo vrniti z bojišč na Bližnjem vzhodu;

25.    je še vedno izredno zaskrbljen zaradi posledic dolgotrajne in naraščajoče prisotnosti sirskih beguncev v sosednjih državah, zlasti Jordaniji, Libanonu in Turčiji; spodbuja Komisijo in države članice EU, naj še naprej zagotavljajo obsežno humanitarno pomoč prebivalstvu, ki ga je prizadel sirski konflikt; obžaluje, da je bilo v EU ponovno naseljenih le malo sirskih beguncev, in poziva države članice, naj izkažejo več odgovornosti, zlasti z okrepitvijo svojih ukrepov za zaščito;

26.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic EU, generalnemu sekretarju ZN, posebnemu odposlancu ZN in Arabske lige za Sirijo ter vladama in parlamentoma Sirije in Iraka.

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0011.

(2)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0171.

(3)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0378.

(4)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0414.

(5)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0099.

(6)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0461.

(7)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0023.

(8)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0207.

(9)

Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0109.

(10)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0339.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov