PREDLOG RESOLUCIJE o odzivu EU na izbruh ebole
16.9.2014 - (2014/2842(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Knut Fleckenstein, Kathleen Van Brempt, Norbert Neuser, Matthias Groote, Enrique Guerrero Salom, Linda McAvan, Maria Arena, Marlene Mizzi, Tonino Picula, Nicola Caputo, Christel Schaldemose, Gilles Pargneaux, Kashetu Kyenge, Liisa Jaakonsaari, Glenis Willmott, Andi Cristea, Vilija Blinkevičiūtė v imenu skupine S&D
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0107/2014
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sporočila Svetovne zdravstvene organizacije z dne 8. avgusta 2014 o izrednih razmerah mednarodnih razsežnosti na področju javnega zdravja,
– ob upoštevanju načrta Svetovne zdravstvene organizacije za odziv na ebolo z dne 28. avgusta 2014,
– ob upoštevanju ocene tveganja za ebolo z dne 27. avgusta 2014, ki jo je pripravil Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni,
– ob upoštevanju izjave komisarja za zdravje Tonia Borga z dne 8. avgusta 2014 o izbruhu ebole v zahodni Afriki,
– ob upoštevanju izjave komisarja za razvoj Andrisa Piebalgsa in komisarke za humanitarno pomoč in krizno odzivanje Kristaline Georgieve z dne 5. septembra 2014 o odzivu EU na izbruh ebole,
– ob upoštevanju misije Afriške unije za podporo zahodni Afriki ob izbruhu ebole, vzpostavljene 21. avgusta 2014,
– ob upoštevanju posebne informativne predstavitve o eboli, ki jo je 2. septembra 2014 za Združene narode imela predsednica mednarodne organizacije Zdravniki brez meja Joanne Liu,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker je bolezen virusa ebola, prej znana kot hemoragična mrzlica ebola, za ljudi nevarna in pogosto usodna;
B. ker se je od uradne potrditve izbruha ebole 22. marca 2014 v Gvineji okužilo skoraj 4000 ljudi in umrlo več kot 2000, bolezen pa se je razširila na štiri druge države (Liberija, Nigerija, Sierra Leone in Senegal);
C. ker se v zahodnoafriški regiji epidemija širi vse hitreje, do ločenega izbruha pa je prišlo tudi v Demokratični republiki Kongo;
D. ker Svetovna zdravstvena organizacija priznava, da je bil izbruh podcenjen in ocenjuje, da bi število bolnikov v naslednjih treh mesecih lahko preseglo 20 000;
E. ker je Svetovna zdravstvena organizacija objavila, da gre za največji zabeleženi izbruh glede na število primerov, žrtev in geografski obseg, ter krizo označila za izredne razmere na področju javnega zdravstva, zaradi česar je potreben usklajen mednarodni odziv;
F. ker časovni načrt Svetovne zdravstvene organizacije navaja vrsto zelo konkretnih in takojšnjih ukrepov za zajezitev širitve ebole po svetu v šestih do devetih mesecih, vzporedno s tem pa bi obvladovali posledice morebitne mednarodne širitve in ugotovil, ali bi bilo treba vzporedno s tem obravnavati širše socioekonomske posledice izbruha;
G. ker najdejavnejše nevladne organizacije na terenu, kot sta Zdravniki brez meja in Mednarodna federacija Rdečega križa in Rdečega polmeseca, kritizirajo mednarodna prizadevanja, da so nevarno neustrezna, saj zaradi skrajno omejenih zmogljivosti na terenu prihaja do kritičnih lukenj pri vseh vidikih odziva: podporna zdravstvena nega, usposabljanje zdravstvenega osebja, obvladovanje okužb, sledenje stikov, epidemiološke raziskave, sistemi opozarjanja in napotitve ter izobraževanje in mobilizacija skupnosti;
H. ker je služba Komisije za humanitarno pomoč in civilno zaščito namenila več kot 147 milijonov EUR za humanitarno in razvojno pomoč, da bi zajezili širitev virusa, okuženim osebam zagotovili zdravljenje in nujno opremo ter na prizadeto območje poslali humanitarne delavce;
I. ker je od obljubljenih 147 milijonov EUR le 11,9 milijona izrecno namenjenih nekaterim najnujnejšim humanitarnim potrebam;
J. ker Komisija razmere spremlja prek Centra za usklajevanje nujnega odziva, ki bi lahko služil kot platforma za usklajevanje pomoči EU;
K. ker imajo države članice zmogljivosti za takojšnjo mobilizacijo skupin za odzivanje, ki bi zagotovile hitro prepoznavanje, izolacijo (ločeni oddelki za domnevne in potrjene primere), spremljanje stikov med osebami in sledenje verig prenosa, ukrepe za pogrebe, izobraževanje ter lokalno podporo;
L. ker prizadete države že trpijo zaradi pomanjkanja hrane, pitne vode in gospodarskega propada, ki so jih povzročile motnje trgovanja, komercialnih poletov in žetve po izbruhu epidemije, kar ima za posledico socialne nemire, beg, kaos, ogrožen javni red ter nadaljnje širjenje virusa;
M. ker je tveganje za širitev virusa ebole znotraj meja EU nizko;
N. ker je izbruh razkril, da imajo zdravstveni sistemi v prizadetih državah resne pomanjkljivosti in da jih je nujno treba okrepiti;
1. pozdravlja in spodbuja nadaljnje večanje obsega finančnih zavez Komisije, in sicer v smislu humanitarne in razvojne pomoči za odziv na krizo, predvsem pa kot podporo misiji ASEOWA Afriške unije;
2. pozdravlja delo, ki ga na terenu izvajajo partnerske organizacije;
3. opozarja države članice, da finančna pomoč prizadetim državam ne bi smela biti na račun dolgoročne razvojne pomoči, temveč bi jo morala dopolnjevati;
4. obžaluje, da so države članice krizo podcenjevale in da je prišlo do zamude pri zagotavljanju ustrezne strategije usklajevanja;
5. poziva Svet Evropske unije, naj skliče ministrsko srečanje za vzpostavitev strategije za mobilizacijo zdravstvenega odziva in zagotavljanje humanitarne pomoči držav članic, ki jo bo usklajevala Komisija;
6. poziva Komisijo, naj oceni potrebe in pripravi načrte za posamezne države, da bi opredelili in uskladili povpraševanje in razporeditev usposobljenega zdravstvenega osebja, mobilnih laboratorijev, laboratorijske opreme, zaščitnih oblačil ter centrov za zdravljenje z oddelki za izolacijo;
7. poudarja, da je treba okrepiti znanstveno sodelovanje in tehnološko podporo na prizadetih območjih, da bi vzpostavili klinične, epidemiološke in diagnostične infrastrukture ter posebno pozornost namenili krepitvi vloge lokalnega osebja;
8. poziva Komisijo, naj prek Odbora za zdravstveno varnost vzdržuje tesne stike z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni, Svetovno zdravstveno organizacijo in državami članicami;
9. meni, da je časovni načrt Svetovne zdravstvene organizacije za odziv na ebolo osnova za prednostne ukrepe, predvsem za diferenciran odziv za države, kjer je virus močno razširjen, prve primere in sosednje države, kjer je treba okrepiti pripravljenost;
10. poziva države članice, naj usklajujejo polete in vzpostavijo zračne mostove za prevoz zdravstvenega osebja in opreme v prizadete države in okoliško regijo ter po potrebi zagotovijo zdravstveno evakuacijo;
11. poziva Svet in Komisijo, naj podpirata in spodbujata Afriško unijo, kajti potreben je celostni akcijski načrt, saj se razmere še naprej hitro slabšajo, kar vpliva tako na gospodarstvo kot javni red v prizadetih državah;
12. poudarja, da zdravstveni sistemi te krize ne morejo rešiti sami, temveč je potreben usklajen pristop različnih sektorjev (zdravstvo, izobraževanje in usposabljanje, sanitarna pomoč, pomoč v hrani), da bi zapolnili kritične vrzeli v vseh osnovnih storitvah;
13. poziva države članice, naj skrbno izvajajo obvladovanje okužb in v sodelovanju z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni javnost popolnejše obveščajo o tveganjih;
14. poziva države članice in Komisijo, naj uskladijo in okrepijo zdravstvene raziskave ter proizvodnjo učinkovitih zdravil in cepiv proti eboli;
15. poziva Odbor za razvoj, naj zagotovi podrobna priporočila za ublažitev dolgoročnih posledic epidemij in okrepitev zdravstvenih sistemov prizadetih držav, da bi preprečili podobne izbruhe;
16. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, vladam in parlamentom Afriške unije ter Svetovni zdravstveni organizaciji.