Postopek : 2014/2844(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0120/2014

Predložena besedila :

B8-0120/2014

Razprave :

Glasovanja :

PV 18/09/2014 - 10.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2014)0028

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 126kWORD 73k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0111/2014
16.9.2014
PE537.022v01-00
 
B8-0120/2014

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o razmerah v Libiji (2014/2844(RSP))


Ana Gomes, Pier Antonio Panzeri, Miroslav Poche, Nicola Caputo, Elena Valenciano Martínez-Orozco, Goffredo Maria Bettini, Tonino Picula, Vincent Peillon v imenu skupine S&D

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Libiji (2014/2844(RSP))  
B8‑0120/2014

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Libiji, zlasti z dne 15. septembra 2011 o razmerah v Libiji(1) in z dne 22. novembra 2011 o položaju migrantov v Libiji(2),

–       ob upoštevanju svežnja evropske sosedske politike za Libijo iz septembra 2014,

          ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. junija 2012 o človekovih pravicah in varnostnih razmerah na območju Sahela(3),

          ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2012 o letnem poročilu Sveta Evropskemu parlamentu o skupni zunanji in varnostni politiki(4) in svoje resolucije z dne 23. oktobra 2013 o evropski sosedski politiki na poti k močnejšemu partnerstvu(5),

–       ob upoštevanju ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dodatnih protokolov iz leta 1977 ter dolžnosti strani v oboroženem konfliktu, da v vseh okoliščinah spoštujejo mednarodno humanitarno pravo in zagotavljajo njegovo spoštovanje,

–       ob upoštevanju Konvencije o varnosti osebja Združenih narodov in spremljevalnega osebja ter njenega izbirnega protokola,

–       ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 15. in 30. avgusta 2014,

–       ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 26. avgusta 2014,

–       ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta Združenih narodov št. 1970, št. 1973 (2011) in št. 2174 z dne 27. avgusta 2014,

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker so se Libijci februarja 2011 zgrnili na ulice in zahtevali politične pravice, država pa je na to odgovorila z vsesplošno represijo, zaradi česar se je začela devetmesečna državljanska vojna in rušenje Gadafijevega režima;

B.     ker so bile junija 2014 v Libiji tretje splošne demokratične in svobodne volitve v poslansko zbornico, ki naj bi nadomestila splošni narodni kongres, izvoljen julija 2012;

C.     ker je v Libiji vse več spopadov med lokalnimi oboroženimi skupinami, vključno z napadi na civiliste in njihovo lastnino, pri čemer gre za hude kršitve človekovih pravic, ki so v nekaterih primerih že vojna hudodelstva;

D.     ker regionalni in drugi tuji akterji dejavno posredujejo v Libiji in izvajajo akcije, s katerimi povečujejo lokalna razhajanja, kar vpliva na slabe strukture vladanja in ogroža prehod Libije v demokracijo;

E.     ker mednarodna skupnost vse dejavneje podpira mirno rešitev krize;

1.      poziva libijske strani, naj nemudoma sklenejo premirje, da se bo prenehalo prelivanje krvi, ter naj začnejo sodelovati v vključujočem nacionalnem dialogu;

2.      obsoja nasilje v Libiji, zlasti na območju Tripolija in Bengazija, ki je posledica nenehnih spopadov med oboroženimi skupinami in njihovega podžiganja k nasilju, ter je zelo zaskrbljen za civiliste, ki trpijo, in za institucije v Libiji ter izraža solidarnost z njimi;

3.      opozarja, da splošna negotovost in vse slabše vladanje v Libiji vplivata na regionalno in evropsko varnost; poudarja, da so ves julij in avgust 2014 potekali spopadi za nadzor nad letališčem v Tripoliju, ki so se dramatično zaostrili in povzročili kaos, kar je privedlo do številnih smrtnih žrtev in uničenja strateške infrastrukture;

4.      obsoja vrsto napadov na civiliste in njihovo lastnino, ki se lahko v nekaterih primerih obravnavajo kot vojna hudodelstva; opozarja, da se morajo vse stranke v Libiji zavezati nenehni zaščiti civilistov in da bi bilo treba z ujetniki ravnati v skladu z mednarodnim pravom na področju človekovih pravic in mednarodnim humanitarnim pravom; opozarja, da naklepni napadi na osebje, vključeno v človekoljubno pomoč ali mirovno misijo v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov, dokler je po mednarodnem pravu oboroženih spopadov upravičeno do enakega varstva kot civilisti ali civilni objekti, v skladu z Rimskim statutom Mednarodnega kazenskega sodišča veljajo za vojno hudodelstvo;

5.      opozarja na resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov št. 2174, ki je bila sprejeta 27. avgusta 2014 in s katero so se obstoječe mednarodne sankcije proti Libiji razširile, tako da vključujejo kazensko odgovornost tistih, ki sodelujejo pri dejanjih, ki ogrožajo mir, stabilnost ali varnost v Libiji, ali ta dejanja podpirajo oziroma preprečujejo dokončen politični prehod v tej državi; poziva države članice in splošno mednarodno skupnost, naj preučijo možnost uporabe teh ukrepov za posameznike, ki ogrožajo možnosti za mir in demokratičen prehod v Libiji, in jih obravnavajo enako, kot je mednarodna skupnost obravnavala Gadafija in njegove najbližje sodelavce;

6.      opozarja, da morajo udeleženci v konfliktu odgovarjati za svoja dejanja, zato jih je treba kazensko preganjati in jih privesti pred nacionalno sodišče ali mednarodno kazensko sodišče, ki je v skladu z resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov št. 1970 pristojno za vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost in genocid, ki so se od 15. februarja 2011 izvajali v Libiji;

7.      podpira poslansko zbornico kot legitimen organ, oblikovan po junijskih volitvah; poudarja, da mora ta k sodelovanju povabiti vse udeležene strani, da bodo dosegle vključujoč dogovor in ne bodo sprejemale odločitev, ki bi utegnile razhajanja povečati, namesto da bi jih zmanjšale; poziva poslance te zbornice, naj obiščejo Evropski parlament in se sestanejo z novoizvoljenimi evropskimi poslanci;

8.      pozdravlja delo skupščine za pripravo ustave pri pripravi ustave v duhu konsenza in konstruktivnega dialoga in jo spodbuja, naj si nadalje prizadeva, da bo ustavno besedilo temeljilo na pravni državi in človekovih pravicah ter bodo vsem Libijcem priznane te pravice in zagotovljeno njihovo varstvo; poziva poslansko zbornico, naj o osnutku tega besedila čim prej glasuje; spodbuja ustanovitev podobne komisije za spravo, kot je bila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja ustanovljena v Južni Afriki;

9.      poziva libijsko začasno vlado in poslansko zbornico, naj začneta obsežen politični dialog, saj bo samo tako mogoča pot naprej;

10.    poziva sosednje države in regionalne akterje, naj ne izvajajo akcij, ki utegnejo sedanja razhajanja povečati in ogroziti prehod Libije v demokracijo; pozdravlja, da je bila Tunizija pripravljena sprejeti več sto tisoč libijskih državljanov, ki so se tja zatekli na begu pred nasiljem;

11.    poziva EU, naj v okviru prizadevanj posebnega odposlanca EU za Libijo in delegacije EU podpre posebnega predstavnika Združenih narodov Bernardina Léona in posebno misijo Združenih narodov v Libiji (UNSMIL) v pogajanjih za premirje, nato, ko bo premirje doseženo, pa naj podpre morebiten nadzor mednarodne skupnosti nad tem premirjem;

12.    je zelo zaskrbljen, ker je na italijanski in malteški obali tako velik naval prosilcev za azil in nezakonitih migrantov, kot ga še ni bilo, med katerimi mnogi prihajajo iz Libije; poziva EU, naj uresniči prednostne naloge, ki jih je opredelila Projektna skupina za Sredozemlje, in z libijsko vlado takoj, ko bo mogoče, začne politični dialog o migracijskih vprašanjih;

13.    obsoja trgovino z ljudmi; je zelo zaskrbljen zaradi zelo negotovega položaja tujih priseljencev in beguncev, ki so obtičali v Libiji, in poziva h krepitvi mednarodnih prizadevanj na področju preiskovanja kaznivih dejanj trgovine z ljudmi in sojenja storilcem teh kaznivih dejanj;

14.    je zelo zaskrbljen, ker je v Libiji vse več privržencev Al Kajde in z njo povezanih skupin, in ponovno poudarja, da se je treba z vsemi možnimi sredstvi boriti proti grožnjam terorističnih dejanj za mednarodni mir in varnost v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov in mednarodnim pravom, vključno z veljavnim mednarodnim pravom na področju človekovih pravic, pravom o beguncih in humanitarnim pravom;

15.    je zelo zaskrbljen zaradi groženj nezavarovanega orožja in streliva v Libiji in njunega širjenja, saj bi lahko ogrozilo stabilnost v Libiji, tamkajšnji regiji in v Evropi, če bi med drugim prišlo v roke teroristov in drugih skrajnih skupin, ki sodelujejo v drugih konfliktih;

16.    poudarja, da morajo vse strani spoštovati humanitarna načela, tj. človekoljubnost, nevtralnost, nepristranskost in neodvisnost, in tako omogočiti zagotavljanje humanitarne pomoči in zaščito civilistov, ki jo prejemajo, ter varnost humanitarnih delavcev; opozarja, da naklepni napadi na osebje, vključeno v človekoljubno pomoč ali mirovno misijo v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov, dokler je po mednarodnem pravu oboroženih spopadov upravičeno do enakega varstva kot civilisti ali civilni objekti, v skladu z Rimskim statutom Mednarodnega kazenskega sodišča veljajo za vojno hudodelstvo;

17.    poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj usklajujeta ukrepe držav članic v Libiji in naj podporo usmerjata na gradnjo države in vzpostavitev institucij ter naj skupaj z državami članicami, Združenimi narodi, Natom in regionalnimi partnerji pomagata oblikovati učinkovite varnostne sile (vojaške in policijske sile) pod državnim vodstvom in nadzorom, da bo mogoče v državi zagotoviti mir in vzpostaviti red; poudarja, da bi morala EU prednost nameniti pomoči tudi na področju reforme libijskega pravosodnega sistema in na drugih področjih, ki so pomembna za demokratično vodenje države, kot so neodvisni mediji, spoštovanje človekovih pravic, nacionalna sprava in boj proti korupciji, in tako upoštevati želje libijskih oblasti in prebivalcev; poziva libijske oblasti, naj v celoti izvajajo zakonodajo o posilstvu kot vojnem hudodelstvu in za to zagotovijo potrebne vire;

18.    priporoča, naj EU – poleg Združenih narodov in drugih mednarodnih akterjev – v veliki meri sodeluje v procesu razoroževanja milic, saj je to poglavitno, da se bodo lahko oblikovale nacionalne vojaške in policijske sile pod centralnim vodstvom; priznava, da je treba v Libijo ponovno napotiti misijo EU za pomoč na mejah v okviru skupne varnostne in obrambne politike in državi takoj, ko bodo to dopuščale razmere, pomagati pri varovanju meja, vendar poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj revidira mandat te misije in v tem okviru oblikuje novo misijo, ki bo upoštevala dejstvo, da je treba ves varnostni sektor v Libiji korenito in trajnostno reformirati ter ga usposobiti; poudarja, da varnostne dejavnosti EU, ki so usmerjene zgolj na mejno varnost, očitno niso dovolj in niso v skladu s potrebami države in izzivi za regionalno varnost, vključno z varnostjo EU;

19.    podpira prizadevanja misije ZN v Libiji in novoimenovanega posebnega odposlanca Združenih narodov Bernandina Leona; poziva mednarodno skupnost, naj v Libiji ukrepa v okviru varnostnega sveta Združenih narodov ter s podporo Arabske lige in Afriške unije ter sosednjih držav, zlasti Egipta, Tunizije in Alžirije;

20.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, libijski vladi in poslanski zbornici, generalnemu sekretarju Združenih narodov, Arabski ligi in Afriški uniji.

 

(1)

UL C 51E, 22.2.2013, str. 114.

(2)

Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0465.

(3)

UL C 332E, 15.11.2013, str. 94.

(4)

Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0334.

(5)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0446.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov