PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Ukrajini
16.9.2014 - (2014/2841(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Charles Tannock, Ryszard Antoni Legutko, Anna Elżbieta Fotyga, Ryszard Czarnecki, Tomasz Piotr Poręba, Geoffrey Van Orden, Roberts Zīle, Ruža Tomašić, Zdzisław Krasnodębski, Valdemar Tomaševski, Bastiaan Belder v imenu skupine ECR
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0118/2014
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta o Ukrajini,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Ukrajini,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji,
– ob upoštevanju skupne izjave z vrhunskega srečanja vzhodnega partnerstva v Vilni z dne 29. novembra 2013,
– ob upoštevanju izjave z vrhunskega srečanja Nata v Walesu,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker je aprila izbruhnilo nasilje v vzhodni Ukrajini, ko so separatisti v regijah Doneck in Luhansk razglasili neodvisnost, po tem, ko si je Rusija nezakonito priključila ukrajinski Krim;
B. ker je bilo od sredine aprila ubitih najmanj 3000 ljudi, ukrajinskih beguncev in notranje razseljenih oseb pa je že 350.000;
C. ker so se proruski uporniki, ki jih neposredno podpirajo redne ruske oborožene sile in ki po ukrajinskih ocenah štejejo šest bataljonov s podporo topništva, približali mestu Mariupol, strateško pomembnemu pristanišču ob Črnem morju, in ga začeli obstreljevati;
D. ker viri iz zavezništva NATO navajajo, da Rusija upornikom pošilja bojne tanke, topništvo in drugo orožje ter borcem iz svojega ozemlja omogoča, da prečkajo mejo in se pridružijo uporniškim milicam; ker ima Rusija v vzhodni Ukrajini in njeni okolici še vedno okrog 1000 težko oboroženih čet, blizu ukrajinske meje pa ima nameščenih še približno 20.000 vojakov;
E. ker je Rusija uporabila svojo vojsko, da je prevzela nadzor nad ukrajinskim Krimom in si ga nato nezakonito priključila, po tem, ko je podprla lokalne separatistične skupine; ker se ta scenarij ponavlja na vzhodu Ukrajine, s čimer se kršijo vsa načela helsinškega sporazuma;
F. ker ruska agresija na Krimu in zasedba tega polotoka krši mednarodno pravo, med drugim Ustanovno listino Združenih narodov, vsaj tri ukrajinsko-ruske sporazume o dvostranskih odnosih, sklenjene po letu 1997, ter zlasti memorandum iz Budimpešte o neširjenju jedrskega orožja iz leta 1994 in najpomembnejše akte OVSE;
G. ker je bilo 17. julija 2014 v bližini vasi Grabove na ozemlju pod nadzorom upornikov blizu meje z Rusijo, sestreljeno letalo malezijske letalske družbe Malaysia Airlines na letu MH17 iz Amsterdama, pri čemer je umrlo skoraj 300 ljudi; ker dokazi kažejo, da so nanj izstrelili rusko raketo uporniki;
H. ker se je EU dogovorila, da bo proti Rusiji zaradi njene vloge v ukrajinski krizi uvedla nove sankcije, ki bodo usmerjene proti velikim ruskim naftnim družbam, razširila pa bo tudi seznam ruskih uradnikov, ki jim bo prepovedana izdaja vizumov in zamrznjeno premoženje;
I. ker se je na vrhunskem srečanju Nata septembra v Walesu sestalo več kot 60 državnih voditeljev, ki so razpravljali o razmerah v Ukrajini in Afganistanu ter o prihodnjem zavezništvu;
J. ker je EU 27. junija 2014 podpisala pridružitveni sporazum z Ukrajino, pa tudi podobna sporazuma z Gruzijo in Moldavijo; ker podpis tega sporazuma pomeni, da se priznavajo težnje ukrajinskega ljudstva po življenju v državi, v kateri veljajo evropske vrednote, demokracija in pravna država;
K. ker so ruski politični voditelji, da bi upravičili separatistične akcije, poskušali uporabiti zgodovinska revanšistična in iredentistična čustva ter so javno izjavljali, da je bila današnja jugovzhodna Ukrajina za časa carjev ruska regija, imenovana Novorusija;
L. ker so 5. septembra 2014 blizu mejnega prehoda Luhamaa v Estoniji ugrabili estonskega uradnika pri službi za notranjo varnost Estona Kohverja, ki je pod obtožbo vohunjenja pridržan neznano kje na ruskem ozemlju;
M. ker se je ruska dobava plina na Poljsko zmanjšala za 45 %;
N. ker se je Francija odločila, da bo zaustavila dobavo bojne ladje tipa Mistral Rusiji;
1. izraža solidarnost z Ukrajino in ukrajinskim narodom; izraža previden optimizem glede dogovora o premirju in opozarja, da bi morala Rusija prekiniti vse oblike finančne, politične ali vojaške podpore separatistom v vzhodni Ukrajini in se umakniti iz prej priključenih ozemelj, tudi Krima, da bi bilo mogoče doseči trajno premirje in izvajati mirovni načrt;
2. ostro obsoja Rusko federacijo, ker vodi t. i. hibridno vojno proti Ukrajini z uporabo rednih ruskih sil in s podporo nezakonitim oboroženim skupinam; poziva Rusijo, naj ustavi tok orožja in militantnih skupin v vzhodno Ukrajino; poudarja, da so ruska dejanja proti Ukrajini dejanja agresije;
3. ponovno izraža svojo zavezanost neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine ter nedotakljivosti njenih meja in njeni evropski izbiri;
4. pozdravlja, da Ukrajina popolnoma spoštuje dogovor o premirju, kljub številnim provokacijam in kršitvam ruskih čet in teroristov;
5. opozarja, da bi moral biti v političnem dialogu po sklenjenem premirju velik poudarek na tem, da bi zavrnili vse predloge o prihodnjem statusu Ukrajine, ki bi jih Rusija lahko uporabila za nadaljnji vpliv v državi ali celo njeno delitev;
6. pozdravlja novi sveženj sankcij proti Rusiji, ki je že začel veljati in ki prepoveduje izdajo posojil petim velikim državnim bankam ter omejuje poslovanje EU z naftnimi in obrambnimi podjetji; meni, da bi morale biti vse sankcije oblikovane tako, da jih podjetja, povezana s Kremljem, ne bi mogla zaobiti; poziva EU, naj pozorno spremlja oblike gospodarskega sodelovanja, kot sta zamenjava lastniških finančnih instrumentov in skupno vlaganje;
7. je seznanjen z delnim umikom ruskih čet iz ukrajinskega ozemlja, vendar meni, da to ni dovolj za ublažitev sankcij, ki jih je EU sprejela proti Rusiji; v zvezi s tem izraža zaskrbljenost zaradi nedavne preuranjene izjave predsednika Evropskega sveta o morebitni ukinitvi sankcij;
8. poziva države članice in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj sprejmejo jasen sklop meril, s katerimi bi lahko – ko bodo dosežena – preprečili sprejetje novih restriktivnih ukrepov proti Rusiji ali odpravili predhodne; meni, da bi morala ta merila zajemati: popoln umik ruskih čet in plačancev iz ukrajinskega ozemlja, prenehanje dobave orožja in opreme teroristom, popolno rusko spoštovanje premirja, vzpostavitev učinkovitega mednarodnega nadzora in preverjanje spoštovanja premirja ter ponovno vzpostavitev ukrajinskega nadzora nad vsem ozemljem Ukrajine, tudi na Krimu;
9. obsoja rusko agresijo na Krimu kot hudo mednarodnopravno kršitev ukrajinske suverenosti in ozemeljske celovitosti ter zavrača rusko politiko izvršenih dejstev v mednarodnih odnosih; meni, da je priključitev Krima nezakonita, in ne namerava priznati dejanske ruske oblasti na tem polotoku, ter podpira odločitev o prepovedi uvoza blaga brez ukrajinskega potrdila s Krima in iz Sevastopola;
10. želi spomniti, da so bile Ukrajini v celoti zajamčene meje, ko se je odrekla jedrskemu orožju in se v budimpeškem memorandumu o varnostnih zagotovilih pridružila Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja, ki so jo podpisali tudi Združene države Amerike, Ruska federacija in Združeno kraljestvo; želi spomniti Rusko federacijo, da se je s tem dejanjem skupaj z omenjenima sopodpisnicama zavezala, da se bo vzdržala gospodarskega pritiska na Ukrajino, s katerim bi skušala Ukrajino pri izvajanju njenih neodtujljivih suverenih pravic podvreči svojim interesom ali si pridobiti kakršnokoli prednost;
11. poziva države članice, naj Ukrajini še naprej zagotavljajo potrebno vojaško in tehnično pomoč;
12. poziva Svet, naj uvrsti t. i. ljudski republiki Donetsk in Luhansk na seznam teroristični organizacij;
13. poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za zagotavljanje humanitarne pomoči Ukrajini;
14. je zaskrbljen zaradi odločitve o preložitvi izvajanja poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini z Ukrajino, sprejete na srečanju, ki so se ga udeležili tudi ruski predstavniki; poziva k izvajanju sporazumov tako, kot je bilo prvotno načrtovano, in v obliki, dogovorjeni izključno med Ukrajino in EU;
15. je seznanjen s sklepi, sprejetimi na vrhunskem srečanju Nata, tudi z ustanovitvijo skupne delovne skupine za zelo visoko pripravljenost in povečanjem skupnih izdatkov za obrambo, in pozdravlja ostro obsodbo nezakonitega ruskega posredovanja v Ukrajini v izjavi z vrhunskega srečanja v Walesu; pozdravlja izjavo predsednika Obame, da mora zavezništvo pustiti odprta vrata novim članicam, da bi se zoperstavili ruski agresiji in sprejeli konkretne zaveze za okrepitev obrambnih zmogljivosti Ukrajine,Gruzije in Moldavije; obžaluje, da ni bilo sprejete odločitve o trajni namestitvi Natovih sil v vzhodnoevropskih državah in jasne odločitve o neposredni takojšnji podpori ukrajinski vojski;
16. zaradi nedavnih sovražnih dejanj Rusije v Ukrajini in Estoniji poziva EU, naj ustanovi poseben evropski sklad za varnost, ki bo državam članicam EU, predvsem na vzhodu, omogočal posojila po nizkih obrestnih merah za posodobitev njihovega orožja in izboljšanje njihovih obrambnih zmogljivosti;
17. pozdravlja podpis pridružitvenega sporazuma z Ukrajino in izpostavlja pravno priznan obet morebitnega članstva Ukrajine v EU, ki je načeloma zagotovljen v členu 49 Pogodbe o Evropski uniji;
18. je seznanjen z odločitvijo francoskega predsednika, da zaustavi dobavo bojne ladje tipa Mistral Rusiji; meni, da je to korak v pravi smeri, in poziva Francijo, naj to pogodbo v celoti razveljavi, saj je v nasprotju s kodeksom ravnanja EU glede izvoza orožja in skupnega stališča iz leta 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme;
19. poziva Rusijo in proruske separatiste v regiji, naj zagotovijo takojšen, varen in neomejen dostop do kraja strmoglavljenja letala na letu MH17, da se omogočita nadaljnja preiskava ter vrnitev posmrtnih ostankov in osebnih predmetov žrtev, ki so še vedno na kraju nesreče, v domovino, tiste, ki so neposredno in posredno odgovorni za sestrelitev tega letala, pa je treba čim prej privesti pred sodišče;
20. obsoja nasilno odvedbo uradnika pri službi za notranjo varnost Estona Kohverja iz estonskega ozemlja in poziva ruske oblasti, naj ga nemudoma izpustijo in zagotovijo, da se bo varno vrnil v Estonijo;
21. želi spomniti na govor predsednika Putina, v katerem je dejal, da si Rusija pridružuje pravico, da se postavi za prebivalce ruske narodnosti, ki živijo zunaj njenih meja, kar je mogoče razumeti kot prikrito grožnjo Moldaviji in baltskim državam; svari, da bi lahko zaradi sedanjih razmer v Pridnestrju prišlo še do dodatnega zastoja v odnosih z Rusijo, zlasti glede na to, da je podpisala pridružitveni sporazum z Moldavijo;
22. ponovno poziva Rusijo, naj plina in nafte ne uporablja kot orožja prisile in pritiska v odnosih do svojih sosed; v zvezi s tem poudarja, da je treba zagotoviti zanesljivo oskrbo z energijo Ukrajini in tistim državam članicam EU, ki so jih že prizadele prekinitve dobave plina iz Rusija, zlasti Poljski;
23. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, državam članicam, ukrajinskemu predsedniku, vladam in parlamentom držav vzhodnega partnerstva in Ruske federacije ter parlamentarnim skupščinam Euronest, Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.