Predlog resolucije - B8-0130/2014Predlog resolucije
B8-0130/2014

PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Iraku in Siriji ter ofenzivi Islamske države

16.9.2014 - (2014/2843(RSP))

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 123(2) Poslovnika

Javier Couso Permuy, Pablo Iglesias, Younous Omarjee, Marina Albiol Guzmán, Paloma López, Miloslav Ransdorf, Sabine Lösing, Fabio De Masi, Helmut Scholz, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Sofia Sakorafa, Georgios Katrougkalos, Martina Michels, Marisa Matias v imenu skupine GUE/NGL

Postopek : 2014/2843(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B8-0130/2014
Predložena besedila :
B8-0130/2014
Razprave :
Sprejeta besedila :

B8‑0130/2014

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Iraku in Siriji ter ofenzivi Islamske države

(2014/2843(RSP))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta OZN št. 2118 z dne 27. septembra 2013 o Bližnjem vzhodu (S/RES/2118 (2013)),

–       ob upoštevanju svojih resolucij z dne 17. julija 2014[1] in 27. februarja 2014[2] o razmerah v Iraku,

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2013 o Iraku: težak položaj manjšinskih skupin, med njimi tudi Iračanov turkmenske narodnosti[3],

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2013[4] o Siriji: položaj nekaterih ranljivih skupnosti,

–       ob upoštevanju svojih resolucij z dne 6. februarja 2014[5] in 12. septembra 2013[6] o razmerah v Siriji,

–       ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah v Iraku in Siriji po izbruhu sektaškega nasilja,

–       ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 20. decembra 2013 in 30. avgusta 2011,

–       ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. januarja 2014 in 14. aprila 2014 o Siriji,

–       ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 15. avgusta 2014, 23. junija 2014 in iz februarja 2014 o Iraku,

–       ob upoštevanju Ustanovne listine Združenih narodov,

–       ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–       ob upoštevanju Ženevske konvencije o statusu beguncev,

–       ob upoštevanju deklaracije Varnostnega sveta OZN z dne 14. septembra 2014, v kateri je obžaloval ostuden umor britanskega humanitarnega delavca s strani islamskih militantnih skrajnežev,

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker je Islamska država dne 29. junija 2014 razglasila kalifat oziroma državno tvorbo na ozemljih pod njenim nadzorom v Iraku in Siriji; ker je bil njen vodja Abdu Bakr al Bagdadi imenovan za kalifa; ker Islamska država zdaj nadzoruje velike dele Iraka in Sirije, ima okoli 30.000 borcev in želi svoj kalifat razširiti na regijo;

B.     ker je po podatkih OZN v Siriji v triletnem konfliktu med vladnimi in opozicijskimi skupinami umrlo več kot 191.000 ljudi; ker „opozicijske ali uporniške skupine“, vključno s skupinami, kot je Islamska država ali Džabat al Nusra, predstavljajo zapleteno mešanico oboroženih skupin, ki vključujejo džihadistične frakcije;

C.     ker je med njimi Islamska država tista, ki ima največje ekonomske vire, saj si je znatne dohodkovne vire zagotovila z ropanjem bank in podjetij na ozemljih pod njenim nadzorom, s prevzemom pomembnih naftnih polij v Siriji in s prejemanjem sredstev donatorjev, zlasti iz Savdske Arabije, Katarja, Kuvajta in Združenih arabskih emiratov;

D.     ker je razkroj iraško-sirske meje zaradi konfliktov v obeh državah Islamski državi omogočil, da je v njiju povečala svojo navzočnost; ker so razočarani sunitski prebivalci Iraka Islamsko državo tolerirali ali jo celo podpirali;

E.     ker je po podatkih Urada za usklajevanje humanitarnih dejavnosti (OCHA) 2,9 milijona beguncev pobegnilo v tujino, da bi ubežali bojevanju v Siriji; ker je 1,2 milijona Iračanov notranje razseljenih; ker 10,8 milijona Sircev potrebuje humanitarno pomoč, 1 milijon Iračanov pa živi v begunskih taboriščih ali prejemajo nujno pomoč; ker je vzpon Islamske države povzročil humanitarno krizo, zlasti obsežno razseljevanje civilistov;

F.     ker se ocenjuje, da se v okviru teh oboroženih skupin bori več kot 10.000 tujcev; ker je dejstvo, da je veliko število teh tujcev državljanov EU, vznemirilo zahodne vlade zaradi negativnih posledic; ker je več tisoč džihadistov državljanov držav članic, kot sta Združeno kraljestvo ali Belgija; ker nevarnost učinka prelivanja konflikta na celotno regijo in še dlje že postaja grozljiva stvarnost;

G.     ker sta Katar in Savdska Arabija sunitskim uporniškim skupinam zagotovili orožje, Turčija pa je sunitskim borcem, tudi džihadistom skupin Al Kajda in Islamska država, dovolila prestop meje v Sirijo;

H.     ker so militantni skrajneži Islamske države dne 10. junija 2014, šest mesecev po tem, ko so zavzeli Faludžo, začeli veliko ofenzivo v severnem Iraku in zasedli Mosul, drugo največje mesto v državi, v zgolj dveh dneh, potem ko je 30.000 vojakov odložilo orožje in pobegnilo; ker je džihadistom uspelo napredovati proti jugu s podporo pripadnikov sunitskih arabskih plemen in drugih militantnih skupin, pri čemer so zavzeli številna mesta, vojaške baze in rafinerije nafte, preden so bili zaustavljeni nedaleč od Bagdada;

I.      ker je predsednik kurdske avtonomne regije na severu Iraka Masur Barzani regionalni parlament pozval, naj začne priprave na referendum o neodvisnosti;

J.      ker so borci Islamske države dne 2. avgusta 2014 prodrli globlje v severni Irak in premagali kurdske sile Pešmerga, ki so se premestile na območja, ki jih je opustila iraška vojska; ker je bilo zavzeto mesto Sindžar, pa tudi strateško pomemben jez v Mosulu, ki dobavlja vodo in elektriko številnim delom Iraka, borci Islamske države pa so se prestolnici iraškega Kurdistana Irbilu približali na 40 km;

K.     ker po teh operacijah na deset tisoče ljudi v begu zapustilo svoje domove, zlasti pripadniki verskih manjšin; ker je bilo ubitih mnogo Jazidov, približno 50.000 pa jih je v zelo težkih razmerah brez hrane ali vode ujetih na gori Sindžar;

L.     ker je bil iraški šiitski podpredsednik parlamenta Hajdar al Abadi dne 11. avgusta 2014 pozvan k sestavi nove vlade, ki bo vključevala voditelje vseh verskih, etničnih in političnih skupin; ker je to potezo Nuri Maliki sprva zavrnil, a se je kasneje vseeno strinjal z odstopom; ker so iraški sunitski plemenski šejki in verski voditelji Abadiju ponudili pogojno podporo;

M.    ker so militantni skrajneži Islamske države dne 13. avgusta 2014 začeli ofenzivo v severozahodni Siriji in zajeli številne vasi ter se predmestju Alepa, ki je pod nadzorom opozicije, približali na 50 km, prav tako pa so zelo blizu ključnih položajev upornikov, ki vodijo do turške meje;

N.     ker so iraški vojaki in borci Pešmerga dne 18. avgusta ponovno zavzeli jez v Mosulu;

O.     ker je Islamska država dne 20. avgusta 2014 objavila videoposnetek usmrtitve Jamesa Foleya, ameriškega novinarja, ki je bil leta 2012 ugrabljen na severu Sirije; ker naj bi skupina zadrževala približno 20 tujih talcev;

P.     ker je Islamska država dne 13. septembra 2014 objavila videoposnetek obglavljenja talca in humanitarnega delavca iz Združenega kraljestva, Davida Hainesa; ker je skupina zagrozila, da bo usmrtila še enega britanskega državljana, Alana Henninga;

Q.     ker OZN Islamsko državo obtožuje množičnih grozodejstev in vojnih zločinov; ker so skupino tudi organizacije za človekove pravice obtožile etničnega čiščenja manjšinskih skupin v severnem Iraku;

R.     ker so ZDA v zadnjih tednih že izvajale zračne napade na Islamsko državo v Iraku; ker je do sedaj skoraj 40 držav, vključno z 10 arabskimi državami, izjavilo, da bi lahko podprlo načrt pod vodstvom ZDA za ukrepanje proti ekstremistični skupini; ker je predsednik ZDA Barack Obama potrdil, da ZDA začenjajo dolgoročno strategijo, s katero bi „pripomogli k porazu Islamske države“; ker je Avstralija napovedala, da bo v regijo napotila 600 vojakov zaradi morebitnih vojnih operacij proti militantnim skrajnežem Islamske države v Iraku;

S.     ker sta Svobodna sirska vojska in Islamska država dne 12. septembra 2014 podpisali sporazum o nenapadanju, po katerem bosta „obe strani spoštovali premirje, dokler ne bo dosežena končna rešitev, in obljubili, da ne bosta napadali druga druge, saj obe menita, da je glavni sovražnik Nusajrijev režim“;

T.     ker se kristjani, ki živijo na območjih pod nadzorom Islamske države in ki želijo tam ostati, soočajo s tremi možnostmi: spreobrnitev v Islam, plačevanje verskega davka ali smrt; ker naj bi od invazije ZDA na Irak leta 2003 državo zapustila že najmanj polovica iraških kristjanov;

U.     ker je moral velik del več kot pol milijona registriranih palestinskih beguncev v Siriji zaradi vpada vojaških skupin in okupacije taborišč ter kršenja načela nevtralnosti beguncev pobegniti iz begunskih taborišč in sirskih mest in so tako ti ljudje že drugič postali begunci;

V.     ker je Francija 15. septembra 2014 priredila konferenco diplomatov iz 20 držav o iraški varnosti; ker je bila konferenca na sporedu pred srečanjem Varnostnega sveta OZN, ki bo naslednji teden, in pred srečanjem voditeljev držav v Generalni skupščini OZN, ki bo kasneje v tem mesecu;

1.      strogo obsoja napade tako imenovane Islamske države proti iraškim in sirskim ljudstvom in državam, zaradi česar prihaja do izvensodnih usmrtitev, uničevanja in nasilja nad civilnim prebivalstvom; izreka najgloblje sožalje družinam žrtev; poziva k takojšnji, varni in brezpogojni izpustitvi vseh, ki jih ta teroristična skupina zadržuje kot talce;

2.      svari pred tveganjem, ki bi ga pomenil izbruh verske vojne; vendar poudarja dejstvo, da muslimanske avtoritete, kot so mufti v Egiptu in vodilni muslimani v Združenem kraljestvu, Islamsko državo zavračajo, saj ni niti islamska niti država, in jo obsojajo ter štejejo njena dejanja za kršitve načel islama in grožnjo islamu in muslimanom po vsem svetu;

3.      obžaluje vedno večje nasilje Islamske države ter obsoja uporabo nasilja, zaradi katerega je bilo ranjenih in ubitih veliko število civilistov in je bilo razseljenih mnogo oseb; poziva, da morajo odgovorni za kršitve in zlorabe človekovih pravic ali kršitve mednarodnega humanitarnega prava odgovarjati za svoja dejanja;

4.      poziva k organizaciji mednarodne mirovne konference, ki bo združila regionalne akterje, kot je Iran, da bi spodbudili politično rešitev konflikta;

5.      odločno nasprotuje vsakršnemu vojaškemu posredovanju v Siriji; vendar poudarja, da morajo vse strani sodelovati v miroljubnem in političnem dialogu; poziva vse strani, naj sklenejo takojšnje premirje in naj končajo bojevanje, kar je pogoj za sodelovanje v vključujočem političnem dialogu, da bi začeli postopek sprave in pripomogli k povrnitvi stabilnosti v državi;

6.      izraža polno podporo politični rešitvi konflikta v Siriji, ki bo ohranila enotnost, teritorialno celovitost, suverenost in neodvisnost Sirije ter zagotovila človekove pravice in temeljne svoboščine za vse Sirce, ne glede na njihovo narodno ali versko pripadnost; poudarja dejstvo, da ni vojaške rešitve za ta konflikt, in poziva k takojšnjemu premirju, da bi prekinili prelivanje krvi; izraža globoko žalost zaradi ogromne izgube človeških življenj in trpljenja civilnega prebivalstva;

7.      poziva sirsko vlado, sirsko nacionalno koalicijo ter vse zainteresirane strani in stalne članice varnostnega sveta OZN, naj si prizadevajo za napredek na novem krogu pogovorov ženevske konference;

8.      poziva vse tuje akterje, naj ustavijo izvoz orožja in njegovo dobavo v to regijo; poziva zlasti same države in zahodne države, naj prenehajo financirati milice in naj zlasti prenehajo kupovati nafto, ki se s tovornjaki prevaža preko Turčije, z naftnih polij, ki jih nadzoruje Islamska država;

9.      vztraja, da morajo vse vpletene države ustaviti vse oblike pomoči oboroženim skupinam, ki se bojujejo v Siriji, in izvajati pritisk na skupine, s katerimi imajo stike, da bodo umaknile svoje tuje borce, da bi s tem preprečili nadaljnji učinek prelivanja na sosednje države;

10.    vztraja, da mora o prihodnosti Sirije odločati samo sirsko ljudstvo; podpira politično reševanje konflikta, o katerem se bodo dogovorili Sirci brez vsakršnega tujega vmešavanja, kar bo omogočilo vključujoč nacionalni dialog, katerega cilj bo učinkovito obravnavati upravičene želje in pomisleke sirskega prebivalstva pri političnih in demokratičnih spremembah; poziva mednarodno skupnost, naj podpre notranjo rešitev in proces pod vodstvom Sirije;

11.    verjame, da sta invazija Iraka in zunanje vmešavanje v notranje zadeve Sirije povzročila pojav in širitev Islamske države; obsoja zlasti vlogo ZDA, držav članic, Savdske Arabije, Katarja in Turčije;

12.    poudarja dejstvo, da se je zaradi trgovine z orožjem in njegove dobave, pa tudi dobave nesmrtonosne opreme, konflikt še bolj zaostril; poziva vse vpletene države, da ustavijo vse oblike neposredne pomoči oboroženim skupinam;

13.    podpira iraško in sirsko državo in kurdske sile v njihovem boju proti terorizmu Islamske države; poudarja dejstvo, da je treba odziv za povečanje varnosti povezati s trajnostno politično rešitvijo, ki bo v vsakem od primerov vključevala vse elemente družbe ter upoštevala njihove upravičene zahteve;

14.    poudarja dejstvo, da je treba v boju proti Islamski državi spoštovati človekove pravice in mednarodno humanitarno pravo; poziva vladi Iraka in Sirije, naj sprejmeta potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti in zaščite prebivalcem svojih držav;

15.    izraža globoko zaskrbljenost zaradi humanitarne krize v Iraku in Siriji, ki jo je Islamska država še stopnjevala in prisilila sto tisoče beguncev, da zapustijo svoje domove; spodbuja Svet, Komisijo in visoko predstavnico, da zagotovijo vse potrebne finančne in človeške vire za pomoč beguncem; poudarja, da je treba razseljenim osebam zagotoviti ustrezno humanitarno pomoč;

16.    poziva EU k večji mednarodni podpori in pomoči za notranje razseljene begunce in tiste, ki so se zatekli v sosednje države; opozarja na vse večje število beguncev, ki tvegajo življenje, ko bežijo v Evropo na odprtih plovilih, in poziva, naj se jim odobri azil in podpora;

17.    je globoko zaskrbljen zaradi sedanjih gospodarskih in političnih razmer v Iraku, ki še zaostrujejo krhke življenjske razmere prebivalstva; ponovno potrjuje svojo zavezanost suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Iraka; ponovno izraža podporo neodtujljivi pravici ljudstev do dostopa do virov svojih držav in do nadzora nad temi viri;

18.    svari pred tveganjem razdrobitve Iraka na tri območja na podlagi veroizpovedi ali etnične pripadnosti, kar bi ogrozilo obstoj iraškega nacionalnega in demokratičnega projekta z več veroizpovedmi;

19.    meni, da se teroristična dejanja islamskih skrajnežev uporabljajo kot orodje za oslabitev držav Bližnjega vzhoda in zanikanje obsoja močne države, ki bi lahko prihodke svojega naftnega sektorja uporabila za lasten gospodarski in družbeni razvoj;

20.    poziva k organizaciji mednarodne konference pod okriljem Združenih narodov sosednjih držav v regiji, da bi omogočili udeležbo vseh različnih iraških skupin in spodbudili oblikovanje združene vlade, ki bi lahko odpravila sektaške in nasilne politike v državi;

21.    obsoja domnevno selektivno bombardiranje z uporabo brezpilotnih letal in napotitev tujih vojaških sil na terenu; obsoja Natov poskus nadomestitve nalog izgradnje miru in stabilizacije razmer, ki jih je mogoče izvajati samo s širokim soglasjem v okviru Generalne skupščine OZN;

22.    verjame, da je polno spoštovanje neodvisnosti in suverenosti držav, kot so Irak, Sirija in Libija, edino jamstvo pri preprečevanju učinka prelivanja Islamske države in nadaljnjega trpljenja prebivalstva teh držav;

23.    poziva Svet EU, naj prevzame vodilno vlogo v prizadevanjih za sklic mednarodne konference o prepovedi in okolju prijaznem uničenju celotne svetovne zaloge orožja za množično uničevanje, tudi jedrskega, kemičnega in biološkega;

24.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, predsedniku Komisije, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vodji delegacije EU v Iraku, predsednikom parlamentov držav članic, vladi in predstavniškemu svetu Republike Irak, vladi in parlamentu Sirske arabske republike, generalnemu sekretarju Unije za Sredozemlje ter Ligi arabskih držav.