Postopek : 2014/2843(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0134/2014

Predložena besedila :

B8-0134/2014

Razprave :

Glasovanja :

PV 18/09/2014 - 10.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2014)0027

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 137kWORD 83k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0109/2014
16.9.2014
PE537.036v01-00
 
B8-0134/2014

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o Iraku in Siriji ter ofenzivi Islamske države, vključno s preganjanjem manjšin (2014/2843(RSP))


Javier Nart, Robert Rochefort, Andrus Ansip, Marielle de Sarnez, Juan Carlos Girauta Vidal, Ramon Tremosa i Balcells, Frédérique Ries, Petr Ježek, Gérard Deprez, Petras Auštrevičius, Johannes Cornelis van Baalen, Ivan Jakovčić, Fredrick Federley, Marietje Schaake, Louis Michel v imenu skupine ALDE

Resolucija Evropskega parlamenta o Iraku in Siriji ter ofenzivi Islamske države, vključno s preganjanjem manjšin (2014/2843(RSP))  
B8‑0134/2014

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Iraku in Siriji, zlasti z dne 6. februarja 2014(1) o razmerah v Siriji in z dne 17. julija 2014(2) o razmerah v Iraku,

–       ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve o Iraku, zlasti z dne 15. avgusta 2014, ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta o Iraku in Siriji z dne 30. avgusta 2014,

–       ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Irak na drugi strani in svoje resolucije z dne 17. januarja 2013 o sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Irakom(3),

–       ob upoštevanju izjav generalnega sekretarja Združenih narodov o Iraku in Siriji,

–       ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–       ob upoštevanju mednarodnega pakta o političnih in državljanskih pravicah iz leta 1966, ki sta ga podpisala tudi Irak in Sirija,

–       ob upoštevanju smernic EU o spodbujanju in zaščiti svobode veroizpovedi ali prepričanja, sprejetih 24. junija 2013,

–       ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Iraku in Siriji,

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker se Irak in Sirija še naprej soočata z resnimi političnimi, varnostnimi in družbeno-gospodarskimi izzivi, politična krajina pa je skrajno razdrobljena in jo bremeni nasilje, kar močno škoduje legitimnim prizadevanjem iraškega in sirskega ljudstva za mir, blaginjo in resničen prehod v demokracijo; ker se sirski predsednik Asad in njegova vlada še vedno trdno oklepata oblasti;

B.     ker je džihadistična frakcija Al Kajde Islamska država (IS) – prej Islamska država Irak in Levant (ISIL) – osvojila del vzhodne Sirije, vključno z največjim jezom v državi in strateško pomembnim vojaškim letališčem Tabka, pa tudi velik del Iraka, čemur so sledili zunajsodni poboji državljanov, uvedba stroge interpretacije šeriatskega prava ter uničenje šiitskih, sufističnih, sunitskih in krščanskih bogoslužnih objektov in svetišč; ker so borci IS v zadnjih mesecih v neustavljivem valu skrajnega nasilja napadli več mest in območij v vzhodni Siriji in severnem Iraku ter pobijali in ugrabljali civiliste, vojake, pripadnike tamkajšnjih plemen, novinarje, humanitarne delavce ter pripadnike sekt in drugih verskih manjšin; ker so ženske in dekleta med najbolj ranljivimi skupinami beguncev in ker obstajajo poročila o namernih napadih nanje v Iraku ter o ugrabitvah, posilstvih in prisilnih porokah, ki jih izvajajo militantni skrajneži iz IS in drugih oboroženih skupin; ker naj bi pod vladavino IS v Iraku in Siriji živelo štiri milijone civilistov, pogosto v obupnih humanitarnih razmerah;

C.     ker so sesutje sirske države, razkroj iraško-sirske meje in sektaški spori IS in drugim radikalnim skupinam, kot je z Al Kajdo povezana Džabat al Nusra, ponudili priložnost, da se okrepijo tako v Siriji kot v Iraku;

D.     ker so še vedno potekajoči nasilni spopadi v Siriji povzročili humanitarno katastrofo, kakršni v zgodovini ni para in v kateri je bilo ubitih 191 tisoč ljudi, večinoma civilistov, več kot 6,4 milijona jih je bilo notranje razseljenih, več kot 3 milijone sirskih beguncev pa se je zateklo večinoma v Libanon (1,17 milijona), Turčijo (832 tisoč), Jordanijo (613 tisoč), Irak (215 tisoč) ter Egipt in severno Afriko (162 tisoč); ker so se narodne in verske manjšine, pa tudi ženske in otroci zaradi te krize znašli v posebej ranljivem položaju; ker je skoraj petina vseh razseljenih ljudi na svetu sirskih beguncev; ker 145 tisoč sirskih begunk, ki skrbijo za svoje družine, bije hud boj za preživetje; ker je bila po podatkih UNRWA več kot polovica izmed 540 tisoč palestinskih beguncev, ki jih je ta agencija registrirala v Siriji, razseljena znotraj Sirije ali v sosednjih državah; ker so Združeni narodi razmere v Siriji opisali kot najhujšo humanitarno krizo v nedavni zgodovini;

E.     ker je morala po navedbah Sveta Združenih narodov za človekove pravice (UNHCR) skoraj polovica vseh Sircev zapustiti svoje domove, 40 % beguncev pa je prisiljenih živeti v nečloveških razmerah; ker po podatkih Združenih narodov trije izmed štirih Sircev živijo v revščini, brezposelnost pa je presegla 50 %; ker so zaradi stalnega nasilja močno destabilizirane tudi sosednje države, zlasti pa zaradi množičnega pritoka beguncev; ker se te države že spopadajo z velikimi notranjimi izzivi, še posebej ranljiva pa sta Libanon in Jordanija; ker je EU še naprej na čelu mednarodnega odziva na sirsko krizo, saj je zagotovila približno 2,8 milijarde EUR za humanitarno, razvojno, gospodarsko in stabilizacijsko pomoč; ker mednarodna skupnost kljub tem prizadevanjem ne more zadostiti potrebam Sircev in držav, ki so sprejele begunce;

F.     ker je po navedbah Urada Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih dejavnosti (OCHA) v osrednjem in severnem Iraku trenutno 1,2 milijona notranje razseljenih oseb, približno 1,5 milijona ljudi pa potrebuje humanitarno pomoč; ker je vzpon IS povzročil humanitarno krizo, zlasti množično razseljevanje civilistov; ker se je Komisija odločila, da bo povečala humanitarno pomoč Iraku za 5 milijonov EUR za zadostitev osnovnih potreb razseljenih oseb, s čimer je Irak v letu 2014 prejel že 17 milijonov EUR humanitarne pomoči; ker je Komisija Iraku od leta 2013 zagotovila že 59 milijonov EUR humanitarne pomoči, vključno s 700.000 EUR v sklopu pobude „Otroci EU za mir“;

G.     ker EU priznava, da se regija Kurdistan, ki je sprejela precejšnje število notranje razseljenih oseb, in njena vlada soočata z velikim bremenom;

H.     ker so številni Iračani in Sirci ostali ujeti na območju konfliktov zaradi napredovanja borcev IS oziroma se ne morejo prebiti do odprtih mejnih prehodov; ker se UNHCR boji za življenja Sircev, ujetih v odročnem begunskem taborišču Obajdi v Iraku, potem ko so bile agencije Združenih narodov in druge skupine prisiljene zapustiti svoje urade, nadaljnjih 3000 sirskih beguncev pa prebiva v bližnjem mestu Kajm; ker so begunci, ki se želijo rešiti, pogosto prisiljeni plačati visoke podkupnine in se podati na nevarno pot prek jordanske puščave;

I.      ker pretežno krščansko mesto Marde (v pokrajini Hama) zdaj oblega skupina Džabat al Nusra, ki je povezana z Al Kajdo; ker je skupina Džabat al Nusra 11. septembra 2014 izpustila 45 Fidžijcev iz mirovnih sil Združenih narodov, ki so bili ugrabljeni pred več kot dvema tednoma in jim je grozilo sojenje po šeriatskem pravu;

J.      ker je UNHCR izjavil, da je na tem območju še vedno zelo težko nuditi ustrezno pomoč civilistom in beguncem; ker je zelo pomembno, da se za tisoče sirskih in iraških beguncev še pred zimo poišče zatočišče;

K.     ker so se na območju konfliktov borili oziroma se borijo številni islamski skrajneži iz tujine, tudi iz EU; ker londonski Mednarodni center za preučevanje radikalizacije in političnega nasilja ocenjuje, da se v Siriji trenutno bori od 11 do 12 tisoč tujih borcev, od tega približno 3000 iz zahodnih držav; ker so bili sprejeti ukrepi, da se tem borcem prepreči pot na območje konfliktov; ker vlade držav članic te državljane EU opredeljujejo kot varnostno tveganje;

L.     ker je bila obravnavana možnost zračnih napadov v vzhodni Siriji brez privolitve predsednika Asada; ker je bila na srečanju zveze NATO 5. septembra 2014 oblikovana koalicija proti IS; ker Evropska služba za zunanje delovanje trenutno pripravlja celovito regionalno strategijo za spopad z grožnjo, ki jo pomeni IS; ker je predsednik ZDA Obama 10. septembra 2014 predstavil svojo strategijo boja proti IS, ki med drugim predvideva sistematične zračne napade na tarče IS, ne glede na njihovo lokacijo, torej tudi v Siriji, večjo podporo zavezniškim silam na terenu, ki se borijo z IS, in strožje protiteroristične ukrepe, s katerimi naj bi preprečili financiranje te skupine; ker se je Arabska liga zavezala, da bo poskusila s tesnejšim sodelovanjem uničiti IS v Siriji in Iraku;

M.    ker si je IS zagotovila znatne dohodkovne vire z ropanjem bank in podjetij na ozemljih pod svojim nadzorom, s prevzemom do šestih naftnih polj v Siriji, vključno z največjim sirskim naftnim poljem Al Omar nedaleč od iraške meje, in s sredstvi bogatih donatorjev, zlasti iz Savdske Arabije, Katarja, Kuvajta in Združenih arabskih emiratov;

1.      je zelo zaskrbljen zaradi slabšanja varnostnih in humanitarnih razmer v Iraku in Siriji, potem ko je nekatere dele teh držav zasedla IS; odločno obsoja vsesplošno pobijanje in kršenje človekovih pravic, ki ga izvajajo ta in druge teroristične organizacije in je zlasti uperjeno zoper krščanske in druge verske in narodne manjšine, kot so jazidi, ki bi morale biti sestavni del novega demokratičnega Iraka in Sirije, ter najranljivejše skupine;

2.      odločno obsoja napade na civilne cilje, med drugim na bolnišnice, šole in verske objekte, ter usmrtitve in spolno nasilje v konfliktu; poudarja, da storilci teh dejanj ne bi smeli ostati nekaznovani; je globoko zaskrbljen zaradi humanitarne krize in množičnega razseljevanja civilistov;

3.      je zaskrbljen zaradi porasta vseh oblik nasilja nad civilnim prebivalstvom; poziva Komisijo, naj uvede ukrepe, da bo preprečila nasilje nad ženskami in otroki, zlasti prisilne poroke deklic;

4.      pozdravlja napovedano sestavo nove, vključujoče vlade v Iraku in čestita Hajderju Al Abadiju za imenovanje na položaj iraškega premiera; izraža nadaljnjo podporo ustavnemu procesu in poudarja, da je treba nujno poiskati politično rešitev za krizo in oblikovati vključujočo vlado; poziva vse regionalne akterje, naj si prizadevajo za varnost in stabilnost v Iraku ter zlasti spodbujajo iraško vlado, da bo pritegnila sunitsko manjšino ter vključujoče, nesektaško in nestrankarsko reorganizirala vojsko;

5.      opozarja, da so nestabilne razmere v Siriji, ki jih je povzročila surova vojna Asadovega režima zoper lastno prebivalstvo, omogočile vzpon IS; je zaskrbljen zaradi vse večje vpletenosti skrajnih islamskih skupin in tujih borcev v konflikt v Siriji, porasta versko in etnično motiviranega nasilja v državi ter nadaljnje razdrobljenosti in notranjih nesporazumov opozicije; meni, da bo za trajno rešitev spora nujno potrebna politična tranzicija prek vključujočega političnega procesa pod sirskim vodstvom in s podporo mednarodne skupnosti, in znova spodbuja Nacionalno koalicijo sirskih revolucionarnih in opozicijskih sil, naj tako znotraj kot navzven oblikuje enotnejšo, vključujočo in organizirano opozicijsko fronto;

6.      poudarja, kako pomembno vlogo igrajo akterji, ki v trenutni krizi nudijo vojaško zaščito posebej ogroženim skupinam iraške in sirske družbe, na primer narodnim in verskim manjšinam, vključno s kristjani, jazidi in Turkmenci, in kako pomembna je njihova udeležba v prihodnjih trajnih rešitvah, ki naj bi obvarovale njihova življenja in ohranile tradicijo soobstoja več kultur, narodov in religij v novem Iraku in Siriji;

7.      brez pridržkov kot nelegitimno zavrača sporočilo vodstva skupine IS, da je ustanovila kalifat na območju pod svojim nadzorom, prav tako kot vsakršno enostransko spreminjanje mednarodno priznanih meja z nasiljem, hkrati pa zahteva spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin ljudi na območjih, ki jih nadzoruje IS;

8.      znova izraža stališče, da bi morala politična rešitev ohraniti enotnost, ozemeljsko celovitost, suverenost in neodvisnost Iraka in Sirije;

9.      meni, da sta regionalni dialog in sodelovanje nujna za reševanje problemov, s katerimi se sooča regija, in za ustavitev IS in drugih radikalnih skupin; poudarja, da bi morala EU oblikovati celovit politični pristop za regijo in da bi morali v prizadevanjih za umiritev razmer v Siriji in Iraku kot ključni igralci sodelovati predvsem Iran, Savdska Arabija in druge zalivske države; poziva mednarodno skupnost, zlasti EU, da olajša ta dialog in vanj vključi vse pomembne strani, še posebej Iran in Savdsko Arabijo;

10.    pozdravlja prizadevanja iraške vlade, da bi v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter Združenimi narodi zadostila najnujnejšim humanitarnim potrebam tistih, ki so bili razseljeni zaradi konflikta, ter se spopadla s teroristično grožnjo, ki preti vsem Iračanom, in poziva k okrepitvi teh prizadevanj;

11.    poudarja, da mora biti zaradi neprimerljivega obsega krize prednostna naloga EU in mednarodne skupnosti lajšanje trpljenja milijonov Sircev in Iračanov, ki potrebujejo osnovne dobrine in storitve; znova poziva EU in njene države članice, naj izpolnijo svoje humanitarne dolžnosti ter okrepijo podporo sirskim in iraškim beguncem ter učinkoviteje usklajujejo svoja prizadevanja na tem področju; obsoja nenehne ovire pri dostavi humanitarne pomoči in poziva vse strani, vpletene v konflikt, zlasti pa Asadov režim in IS, naj spoštujejo človekove pravice, na vse možne načine olajšajo razdeljevanje humanitarne pomoči, tudi čez meje in bojne črte, ter poskrbijo za varnost vseh zdravstvenih in humanitarnih delavcev; poziva EU, naj pritisne na vse donatorje, da bodo spoštovali svoje zaveze in hitro dostavili obljubljeno pomoč; pozdravlja zaveze držav članic EU, saj je Unija največja ponudnica finančne pomoči in vir prihodnjih donacij;

12.    opominja na izjavo posebnega koordinatorja ZN in Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW), češ da je bilo 96 % vsega sirskega kemičnega orožja uničenega; poziva k dezaktiviranju preostalega orožja v skladu z okvirom za uničenje sirskega kemičnega orožja;

13.    opozarja, da je terorizem v vseh svojih pojavnih oblikah ena najhujših groženj mednarodnemu miru in varnosti ter da so vsa teroristična dejanja, ne glede na to, kdo jih je zagrešil in kdaj, kazniva in neupravičena, pa naj se za njimi skriva še tako pomemben razlog; potrjuje, da terorizma ne smemo povezovati z vero, narodnostjo ali civilizacijo;

14.    je zelo zaskrbljen zaradi vse številnejše udeležbe tujih borcev v konfliktu in opominja na sporočilo Komisije z dne 15. januarja 2014 o preprečevanju radikalizacije, ki vodi v terorizem in nasilni ekstremizem(4), v katerem je države članice pozvala, naj si bolj prizadevajo za to, da bi posameznikom preprečile odhod v Sirijo in sodelovanje s tujimi borci po njihovi vrnitvi; poudarja, kako pomembni pri tem so preprečevanje, ozaveščanje, rehabilitacija in ponovno vključevanje v družbo; poziva države članice EU, naj poglobijo sodelovanje in izmenjavo informacij med seboj in s Turčijo;

15.    pozdravlja odločitev Arabske lige z dne 7. septembra 2014, da bo uvedla potrebne ukrepe za soočenje z IS, se pridružila mednarodnim, regionalnim in državnim prizadevanjem v boju proti militantnim skrajnežem v Siriji in Iraku ter sprejela resolucijo št. 2170 varnostnega sveta Združenih narodov; poziva Arabsko ligo, naj razpravlja o spremembi arabske konvencije o boju proti terorizmu iz leta 1998, da se bo lahko s svetovnim terorizmom spopadla z vsemi sredstvi, tako vojaškimi kot političnimi, intelektualnimi in gospodarskimi;

16.    pozdravlja srečanje konference za mir in varnost v Iraku na pobudo Francije in poziva države pogodbenice, naj oblikujejo mednarodno strategijo za boj proti terorističnim dejanjem IS v regiji, zlasti z zamrznitvijo finančnih virov in zajezitvijo novačenja džihadistov;

17.    pozdravlja prizadevanja ZDA in njenih partnerjev, da bi ustavili napredovanje IS in omogočili dostavo humanitarne pomoči; je seznanjen s sklepi Evropskega sveta z dne 30. avgusta, v katerih je podprl odločitev posameznih držav članic, da Iraku, vključno s kurdskimi regionalnimi oblastmi, pošljejo vojaško opremo;

18.    je zaskrbljen, ker IS ustvarja prihodke s prodajo nafte; je seznanjen z namero EU, da poostri ukrepe, da bi IS prodajo nafte preprečila; zato poziva EU, naj uvede sankcije zoper vse (vlade, javna in zasebna podjetja), ki sodelujejo pri transportu, predelavi, rafiniranju in trženju nafte, načrpane na območjih pod nadzorom IS, hkrati pa strogo nadzoruje finančne tokove, da bi preprečila gospodarske dejavnosti IS in njeno izkoriščanje davčnih oaz;

19.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, vladi in svetu predstavnikov Iraka, regionalni vladi Kurdistana, generalnemu sekretarju Združenih narodov in Svetu Združenih narodov za človekove pravice.

(1)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0099.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0011.

(3)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0022.

(4)

COM(2013)0941.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov