PREDLOG RESOLUCIJE o humanitarnih razmerah v Južnem Sudanu
5.11.2014 - (2014/2922(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Judith Sargentini, Heidi Hautala, Jordi Sebastià, Maria Heubuch, Bodil Ceballos, Igor Šoltes, Bart Staes, Davor Škrlec v imenu skupine Verts/ALE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0213/2014
B8-0213/2014
Resolucija Evropskega parlamenta o humanitarnih razmerah v Južnem Sudanu
(2014/2922 (RSP))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sudanskega celovitega mirovnega sporazuma iz leta 2005,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah iz leta 1966,
– ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev iz leta 1981,
– ob upoštevanju časovnega načrta za Sudan in Južni Sudan, ki ga je v sporočilu z dne 24. aprila 2012 objavil mirovni in varnostni svet Afriške unije,
– ob upoštevanju preiskovalne komisije Afriške unije o Južnem Sudanu, ki preiskuje kršitve človekovih pravic, do katerih je prišlo od izbruha konflikta 15. decembra 2013,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Južnem Sudanu, zlasti tistih z dne 10. decembra 2013 o prizadevanjih mednarodne skupnosti na področju razvoja in izgradnje države v Južnem Sudanu[1] in z dne 16. januarja 2014 o razmerah v Južnem Sudanu[2],
– ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton z dne 23. januarja 2014 in 10. maja 2014 o razmerah v Južnem Sudanu,
– ob upoštevanju izjave predstavnika za stike z javnostjo visoke predstavnice z dne 28. avgusta 2014 o razmerah v Južnem Sudanu,
– ob upoštevanju izjave Sveta Evropske unije z dne 10. julija 2014 o Južnem Sudanu,
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. januarja 2014 in 17. marca 2014 o Južnem Sudanu,
– ob upoštevanju izjave komisarke za mednarodno sodelovanje, humanitarno pomoč in krizno odzivanje Kristaline Georgieve z dne 25. septembra 2014,
– ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Muna z dne 30. oktobra 2014,
– ob upoštevanju izjave Medvladne agencije za razvoj (IGAD) z dne 20. oktobra 2014,
– ob upoštevanju revidiranega Sporazuma iz Cotonouja,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker so spopadi izbruhnili 15. decembra 2013, potem ko je Salva Kiir, predsednik države in pripadnik etnične skupine Dinka, svojega odstavljenega podpredsednika Rieka Macharja, ki je pripadnik etnične skupine Nuer, obtožil, da proti njemu načrtuje državni udar, kar je Machar zanikal;
B. ker je bila politična stabilnost v Južnem Sudanu ogrožena že dolgo pred izbruhom nasilja decembra 2013, in sicer zaradi nerešenega in dolgotrajnega rivalstva med predsednikom Kiirom in nekdanjim podpredsednikom Macharjem, ki sega v leto 1991, ko je prišlo do razdora med Sudanskim ljudskim osvobodilnim gibanjem (SPLM) in frakcijo Johna Garanga; ker sta obe strani politično rivalstvo med moškima glede vodenja, upravljanja in usmeritve države še dodatno spodbudili z uporabo etničnih identitet;
C. ker sta strani, udeleženi v konfliktu v Južnem Sudanu, pod okriljem agencije IGAD 7. januarja 2014 v Adis Abebi začeli pogajanja; ker je bil pri mirovnih pogajanjih doslej kljub vse bolj nujnim pozivom mednarodne skupnosti h kompromisu dosežen le skromen napredek;
D. ker je bil 23. januarja 2014 podpisan sporazum o premirju, ki je bil 9. maja 2014 sicer ponovno potrjen, vendar se še naprej krši;
E. ker med plemenskimi milicami v Južnem Sudanu od njegove razglasitve neodvisnosti od Sudana leta 2011 vedno znova prihaja do nasilja; ker je nasilje zahtevalo življenja več tisoč civilistov, humanitarne razmere pa se še naprej slabšajo;
F. ker so Združeni narodi v Južnem Sudanu razglasili izredne razmere 3. stopnje, kar je najhujša oblika humanitarne krize;
G. ker je okrog 1,9 milijona ljudi zbežalo s svojih domov v Južnem Sudanu, od tega jih je 469 000 poiskalo zatočišče v sosednjih državah; ker pa Južni Sudan hkrati sam nudi zatočišče okrog 250 000 beguncem, zlasti iz Sudana; ker se bo moral Južni Sudan verjetno soočiti z dodatnim razseljevanjem prebivalstva, saj razmere ostajajo negotove;
H. ker se Južni Sudan še vedno sooča s krizo glede zanesljive preskrbe s hrano, čeprav je bilo mogoče s humanitarno pomočjo preprečiti lakoto najbolj ranljivih ljudi; ker bo po pričakovanjih za 1,5 milijona ljudi stopnja preskrbe s hrano še vedno na ravni krize ali izrednih razmer; ker so ženske še posebej izpostavljene nezanesljivi preskrbi s hrano, saj vodijo 57 % gospodinjstev na zaščitenih področjih;
I. ker so EU, države članice in Komisija v letu 2014 doslej zagotovile pomoč v višini več kot 254 milijonov EUR; ker zmogljivost in financiranje humanitarnih operacij v Sudanu še zdaleč ne zadostujeta potrebam;
J. ker konflikt zaznamujejo grozodejstva obeh strani; ker je predvsem zaskrbljen, da se bodo spopadi med silami predsednika Salve Kiira in uporniki, ki so zvesti njegovemu nekdanjemu podpredsedniku Rieku Macharju, nadaljevali, saj se bo deževna doba ta mesec končala; ker so vodilne humanitarne organizacije, med drugim Oxfam, CARE in Cafod, opozorile, da bi v primeru nadaljevanja spopadov dele Južnega Sudana na začetku naslednjega leta lahko zajela lakota;
K. ker je bilo sprejetje zakona o NVO, s katerim se želi omejiti prostor delovanja NVO in civilne družbe v Južnem Sudanu, preloženo na december; ker bi ta zakon, če bo uveden, lahko imel resne posledice za operacije pomoči, in to v tem odločilnem trenutku, ko mednarodna skupnost poskuša preprečiti izbruh lakote;
L. ker sovražnosti in negotovost v številnih zveznih državah, zlasti v zveznih državah Unity in Zgornji Nil, še vedno ovirajo humanitarne dejavnosti za odzivanje na krizo in humanitarnim delavcem omejujejo dostop po cesti in zraku;
M. ker je gospodarstvo Južnega Sudana poleg donatorske in humanitarne pomoči skoraj v celoti odvisno od naftnega sektorja;
N. ker večina prebivalstva kljub dejstvu, da je država bogata z nafto in naravnimi viri (izvoz nafte znaša več kot 70 % BDP in približno 90 % prihodkov vlade), živi v vsesplošni revščini;
O. ker zaradi prihodkov naftne industrije prihaja do nasilnih konfliktov; ker bi prenovljeni Sudan svoje bogastvo virov, ki je doslej veljalo za „prekletstvo virov“, lahko spremenil v blagoslov, ki bi državi prinesel blaginjo;
P. ker bi bilo treba najti demokratično politično rešitev za trenutni konflikt in utreti pot institucijam, ki bodo temeljile na demokratičnem dogovoru, za oblikovanje države, ki bo sposobna preživetja;
1. ostro obsoja grozodejstva obeh vpletenih strani v spopadu; zlasti najostreje obsoja množične uboje civilistov, pogosto zaradi njihove etnične pripadnosti, množično uničevanje in plenjenje civilne lastnine, ter uboje humanitarnih delavcev; prav tako obsoja hude kršitve človekovih pravic, kot sta mučenje in spolno nasilje, ki jih izvajajo vojaški častniki, tudi nad otroki, od katerih so nekateri zaradi teh strahovitih dejanj umrli, izvensodne poboje in samovoljna pridržanja, v mnogih primerih povezana s slabim ravnanjem, ki se nekaznovano nadaljujejo; je močno zaskrbljen zaradi čedalje večjih omejitev svobode izražanja, medijev in civilne družbe;
2. poudarja, da sta miroljubno reševanje nesoglasij med vpletenima stranema ter dajanje prednosti interesom države in državljanov edina sprejemljiva rešitev te krize; poziva obe vpleteni strani, naj prenehata sovražnosti in resno začneta mirovna pogajanja, da bi omejili obseg humanitarne katastrofe; ju še zlasti poziva, naj humanitarnim delavcem omogočita neoviran dostop in zagotovita, da bo civilna družba sodelovala v mirovnem procesu;
3. je zelo zaskrbljen zaradi etnične razsežnosti spora; z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je po mesecih bojev, ki so terjali vsaj 10 000 življenj in pripeljali do povečanja števila etničnih umorov, s svojih domov še vedno pregnanih okoli 1,4 milijona ljudi; ugotavlja tudi, da okoli 100 000 ljudi ostaja v taboriščih ZN po državi, saj so preveč prestrašeni, da bi se kljub ustavljenim spopadom vrnili domov;
4. spodbuja Preiskovalno komisijo Afriške unije o Južnem Sudanu, ki je dobila nalogo, da preišče kršitve človekovih pravic in humanitarnega prava, storjene v času spopada, in pripravi priporočila glede celjenja ran, sprave, odgovornosti in institucionalnih reform, naj nadaljuje svoje preiskave zlorab človekovih pravic; odločno poziva njene člane, naj kot predpogoj za kakršen koli pristen in trajnosten proces sprave zagotovijo, da se kršitelje človekovih pravic privede pred sodišče in ne ostanejo nekaznovani;
5. obžaluje, da kljub stalnim prizadevanjem Medvladne agencije za razvoj (IGAD), da bi prevzela vlogo posrednika v politični rešitvi spopada v Južnem Sudanu in bi se oblikovala prehodna vlada narodne enotnosti, sprte strani še niso dosegle bistvenega napredka, temveč so nadaljevale z občasnimi spopadi, kar je imelo resne posledice za civilno prebivalstvo, obenem pa je poglobilo humanitarno krizo in kršilo sporazum o prenehanju sovražnosti;
6. kljub temu poziva EU, naj tej agenciji še naprej pomaga pri prizadevanjih, da bi delovala kot posrednica med vpletenima stranema, tako materialno kot finančno, in naj napoti osebje na mehanizem nadzorovanja in preverjanja premirja;
7. poziva vse sosednje države Južnega Sudana in regionalne sile, naj tesno sodelujejo, da bi izboljšale varnostne razmere v tej državi in širši regiji ter poiskale pot do miroljubne in trajne politične rešitve sedanje krize;
8. ponavlja, da so za dolgoročne možnosti miroljubnega sobivanja in razvoja potrebne obsežne institucionalne reforme, ki bodo v državi omogočile postopek upravljanja, ki bo zagotavljal pravno državo; zato poziva oblasti Južnega Sudana, naj se lotijo konkretnih institucionalnih reform, ki bodo med drugim: (i) zagotovile varovanje človekovih in temeljnih pravic, tudi pravic ranljivih skupin (npr. žensk, etničnih manjšin); (ii) vzpostavile mehanizme za mirno reševanje konflikta in ustvarile okolje, v katerem bo lahko raznoliko prebivalstvo te države miroljubno sobivalo; in (iii) zagotovile učinkovito in pravično gospodarjenje z naravnimi viri ter odpravo korupcije;
9. obsoja dejstvo, da je dostop humanitarnih delavcev zaradi vojskovanja in nasilja obeh strani, usmerjenega proti humanitarnim delavcem, opremi in infrastrukturi, še naprej oviran; poziva vlado, naj na območjih pod svojim nadzorom spoštuje zavezo, da bo upoštevala mednarodno humanitarno pravo in mednarodno zakonodajo o človekovih pravicah ter zagotovila zaščito civilistov;
10. predvsem poziva sprte strani, naj olajšajo dostop humanitarne pomoči do ljudi, ki jo nujno potrebujejo, in sodelujejo z vsem osebjem humanitarnih organizacij ter podprejo njihovo prosto gibanje;
11. poziva tudi mednarodno skupnost, naj spoštuje svoje zaveze Južnemu Sudanu in regiji o financiranju in zagotovi sredstva za takojšen odziv na slabšanje humanitarnih razmer v tej državi;
12. poudarja, da sta stopnja prehranjenosti in raven zdravja v Južnem Sudanu med najslabšimi na svetu, dostop do kakovostne primarne zdravstvene oskrbe pa je zaradi nerazvitosti, še naprej prisotnega konflikta, napadov na zdravstvene ustanove in oteženega dostopa do mnogih območij, težaven; poudarja, da slaba zdravstvena oskrba najbolj vpliva na najbolj ranljive, kar ima za posledico visoko raven umrljivosti med otroki in ženskami;
13. obžaluje, da so spopadi prekinili delovanje številnih osnovnih socialnih služb in da je več sto tisoč otrok moralo opustiti šolanje; je zaskrbljen zaradi dejstva, da so otroci glavne žrtve nasilja, trpijo zaradi psihičnih stisk in nimajo dostopa do storitev, vključno z izobraževanjem; poziva vpletene strani, naj prenehajo novačiti in vključevati otroke v oborožene sile ter jih drugače zlorabljati;
14. poudarja, da je vzpostavitev ustreznih institucij in pravnega okvira za upravljanje z naftnim bogastvom v skladu z etničnim federalizmom ključna za miren razvoj; poziva zlasti EU, naj podpre dolgoročno razvojno strategijo za Južni Sudan, ki bo omogočila vzpostavitev močnega sistema dobrega upravljanja, preglednosti in odgovornosti (predvsem glede izvajanja pobude za preglednost v ekstraktivni industriji), in razvoj infrastrukture, programov izobraževanja, zdravstvene oskrbe in socialnega varstva iz prihodkov od nafte in razvojne pomoči;
15. poziva južnosudanske oblasti, naj zagotovijo, da bodo imeli prebivalci korist od prihodkov od nafte; poziva pogajalski strani, naj v mirovni sporazum vključita vprašanje preglednosti naftnega sektorja in javnega nadzora nad njim, in sicer tako, da se bo prihodek iz tega vira lahko uporabil za trajnostni razvoj države in za izboljšanje življenja njenih prebivalcev;
16. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, vladi Južnega Sudana, komisarki za človekove pravice Južnega Sudana, nacionalni zakonodajni skupščini Južnega Sudana, institucijam Afriške unije, Medvladni agenciji za razvoj, sopredsednikoma Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU in generalnemu sekretarju OZN.
- [1] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0546.
- [2] Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0042.