PREDLOG RESOLUCIJE o humanitarnih razmerah v Južnem Sudanu
5.11.2014 - (2014/2922(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Mark Demesmaeker, Nirj Deva, Charles Tannock, Jan Zahradil v imenu skupine ECR
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0213/2014
B8-0214/2014
Resolucija Evropskega parlamenta o humanitarnih razmerah v Južnem Sudanu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Sudanu in Južnem Sudanu, zlasti resolucije z dne 16. januarja 2014 o razmerah v Južnem Sudanu[1],
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. oktobra 2014 o nadaljevanju konfliktov v Sudanu,
– ob upoštevanju poročila o stanju št. 59 z dne 23. oktobra 2014 o krizi v Južnem Sudanu, ki ga je pripravil Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih aktivnosti (OCHA),
– ob upoštevanju poročila o stanju z dne 15. julija 2014, ki ga je pripravil Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih aktivnosti (OCHA),
– ob upoštevanju izjave za medije, ki jo je 4. januarja 2014 v imenu Afriške unije podala predsednica Komisije Afriške unije dr. Nkosazana Dlamini-Zuma,
– ob upoštevanju revidiranega Sporazuma iz Cotonouja,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,
– ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker je Republika Južni Sudan najbolj krhka država na svetu in ena najrevnejših in najmanj razvitih svetovnih držav (kljub svojemu potencialnemu naftnemu bogastvu), saj 50 % prebivalstva živi pod pragom revščine, umrljivost mater je najvišja na svetu, stopnja umrljivosti dojenčkov je med najvišjimi na svetu, nepismenost se giblje okrog 75 %, dostop do čiste vode pa ima le tretjina prebivalstva; ker je zaradi neustrezne prehranske varnosti vsako leto ogroženih več kot milijon ljudi;
B. ker je od izbruha državljanske vojne decembra 2013 več kot 1,7 milijona ljudi zapustilo svoje domove, med njimi jih je 450.000 poiskalo zatočišče v sosednjih državah;
C. ker se Južni Sudan ta čas sooča z najbolj perečo svetovno krizo na področju prehranske varnosti, ki je prizadela tja do 7 milijonov ljudi, med katerimi se jih 3,9 milijona sooča z neustrezno prehransko varnostjo v hudi obliki, kar bi lahko vodilo do lakote v letu 2015;
D. ker so Združeni narodi v Južnem Sudanu razglasili izredne razmere 3. stopnje, kar je najhujša oblika humanitarne krize in ker je država na drugem mestu seznama z oceno globalne ranljivosti in kriz GD ECHO (za Srednjeafriško republiko);
E. ker je zlasti zaskrbljujoč položaj otrok; ker so v državi, kjer je skoraj polovica prebivalstva mlajšega od 15 let, otroci najbolj ranljiva skupina in se jih pogosto išče kot potencialne vojake;
F. ker so med glavnimi humanitarnimi potrebami hrana, čista voda, zdravstvena oskrba, sanitarno-higienska infrastruktura, zavetišča in zaščita;
G. ker je v Južnem Sudanu od začetka krize humanitarno pomoč dobilo 2,4 milijona ljudi; ker je Evropska unija – njene države članice in Komisija – v letu 2014 doslej zagotovila pomoč v vrednosti več kot 245 milijonov EUR;
H. ker se humanitarna pomoč izvaja v izredno hudih razmerah, saj sovražnosti in napadi, uperjeni na humanitarne delavce, ter zavračanje dostopa s strani oblasti zelo omejujejo dostop do pomoči potrebnih;
I. ker se bodo boji v prihajajočem sušnem obdobju predvidoma okrepili, zaradi česar bo moralo še več ljudi zapustiti domove;
1. poziva mednarodno skupnost, naj spoštuje svoje zaveze Južnemu Sudanu in regiji o financiranju in zagotovi sredstva za takojšen odziv na kritične humanitarne razmere v Južnem Sudanu;
2. odločno obsoja obnovitev sovražnosti v Južnem Sudanu, kar se pripisuje Sudanskemu ljudskemu osvobodilnemu gibanju v opoziciji (SPLM-IO);
3. izraža globoko zaskrbljenost zaradi sedanje državljanske vojne in etničnega nasilja, ki imata hude humanitarne, varnostne, politične, gospodarske in družbene posledice za že tako krhko in nestabilno državo in utegneta destabilizirati vso vzhodnoafriško regijo; je zlasti zaskrbljen zaradi etnične razsežnosti konflikta; poudarja, da je pridobivanje moči z nasiljem ali delitvijo vzdolž etničnih ločnic v nasprotju z demokratičnim načelom pravne države;
4. obe strani poziva, naj izvajata mirovni sporazum, podpisan maja 2014 v Adis Abebi, ki odpira pot k trajnemu premirju, čemur bi sledilo oblikovanje prehodne vlade, ki bi pripravila novo ustavo in demokratične volitve;
5. pozdravlja prizadevanja Afriške unije in Medvladne agencije za razvoj (IGAD) za spodbujanje vključujočega dialoga in posredovanje; poziva EU, naj še naprej pomaga tej agenciji, tako materialno kot finančno, in naj napoti osebje na mehanizem nadzorovanja in preverjanja premirja;
6. poziva k dolgoročnim rešitvam, ki bodo temeljile na procesu vzpostavitve države, kot so vzpostavitev javnih služb, delujoče uprave in infrastrukture, kar so značilnosti sodobne države, skupaj s pravno državo, dobrim upravljanjem in preglednostjo;
7. poziva vse sosednje države Južnega Sudana in regionalne sile, naj tesno sodelujejo, da bi izboljšale varnostne razmere v tej državi in regiji in da bi našle pot do miroljubne in trajne politične rešitve sedanje krize; poudarja, da bi še zlasti sodelovanje s Sudanom pomenilo izboljšanje odnosov; meni, da je nujno razrešiti vprašanja, kot so delitev dolga in prihodki od nafte, če naj bi v prihodnje preprečili vojaške konflikte;
8. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, vladi Južnega Sudana, komisarju za človekove pravice Južnega Sudana, nacionalni zakonodajni skupščini Južnega Sudana, institucijam Afriške unije, Medvladni agenciji za razvoj, sopredsednikoma Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU in generalnemu sekretarju OZN.
- [1] Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0042.