PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Libiji
12.1.2015 - (2014/3018(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Fernando Maura Barandiarán, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Ramon Tremosa i Balcells, Dita Charanzová, Javier Nart, Marietje Schaake, Ivan Jakovčić, Jozo Radoš, Beatriz Becerra Basterrechea, Petr Ježek, Ivo Vajgl, Johannes Cornelis van Baalen, Gérard Deprez, Alexander Graf Lambsdorff, Pavel Telička, Martina Dlabajová, Fredrick Federley, Marielle de Sarnez, Louis Michel v imenu skupine ALDE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0011/2015
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Libiji,
– ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta Združenih narodov št. 1970 (2011), 1973 (2011) in 2174 (2014),
– ob upoštevanju ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dodatnih protokolov iz leta 1977 ter dolžnost vseh strani v oboroženem spopadu, da ne glede na okoliščine spoštujejo mednarodno humanitarno pravo in zagotavljajo njegovo spoštovanje,
– ob upoštevanju libijske ratifikacije konvencije Afriške unije, ki ureja posebne vidike begunske problematike v Afriki, dne 25. aprila 1981,
– ob upoštevanju Konvencije o varnosti osebja Združenih narodov in spremljevalnega osebja ter njenega izbirnega protokola,
– ob upoštevanju poročila podporne misije Združenih narodov v Libiji (UNSMIL) in Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice o pregledu kršitev mednarodnega prava o človekovih pravicah in humanitarnega prava v času trajanja nasilja v Libiji, ki je bilo objavljeno 4. septembra 2014 in dopolnjeno 23. decembra 2014,
– ob upoštevanju izjav podpredsednic Komisije/visokih predstavnic Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini in Catherine Ashton o Libiji, zlasti tistih z dne 26. avgusta ter 16. in 30. decembra 2014 in tudi 10. januarja 2015,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. septembra 2014 o razmerah v Libiji[1],
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker so se Libijci februarja 2011 zgrnili na ulice in zahtevali politične pravice, država pa se je odzvala z vsesplošno represijo, zaradi česar se je začel devetmesečni državljanski spor in rušenje Gadafijevega režima;
B. ker so bile v Libiji junija 2014 demokratične in svobodne parlamentarne volitve;
C. ker se spopadi med lokalnimi oboroženimi skupinami od teh volitev stopnjujejo in so povzročili na stotine smrtnih žrtev med civilisti in množično razseljevanje ter ustvarile pereče humanitarne razmere;
D. ker se stanje človekovih pravic zaradi nasilja med stranmi, ki se širi po deželi, še poslabšuje in ker so civilisti neprestano žrtve vsesplošnega obstreljevanja, ugrabitev, mučenja in pobojev ter namernega uničevanja lastnine;
E. ker je visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Zeid Ra’ad Al Husein 14. oktobra 2014 izjavil, da so zagovorniki človekovih pravic, politični aktivisti, blogerji in medijski ustvarjalci v Libiji od sredine maja 2014, ko so se okrepili spopadi med sprtimi stranmi v Bengaziju in njegovi okolici ter nato izbruhnili še v Tripoliju, vse bolj tarča napadov oboroženih skupin;
F. ker naj bi bilo v Bengaziju po okrepitvi spopadov sredi oktobra 2014 450 ljudi ubitih in je moralo več kot 15.000 družin, to je približno 90.000 ljudi, mesto zapustiti;
G. ker je bilo po ocenah UNSMIL ob zadnjem valu spopadov notranje razseljenih vsaj 400.000 Libijcev, 150.000 ljudi, med njimi številni delavci migranti, pa je zapustilo državo; ker so bili tuji humanitarni delavci in diplomati, med njimi tudi osebje EU in misije UNSMIL, evakuirani iz države; ker množični prihod libijskih beguncev v sosednjo Tunizijo močno obremenjuje zmogljivosti in stabilnost te države; ker je po ocenah že zdaj več kot milijon Libijcev v Tuniziji;
H. ker naj bi več sto migrantov in beguncev, ki so bežali pred nasiljem v Libiji, umrlo, ko so poskušali prečkati Sredozemsko morje;
I. ker naj bi pripadniki Al-Kaide in islamskega Magreba na južnem obrobju Libije vzpostavili logistična vozlišča; ker je milica Islamske države 3. decembra 2014 po uradni vladni izjavi usmrtila 14 vojakov libijske vojske;
J. ker je libijsko vrhovno sodišče 6. novembra 2014 razveljavilo parlamentarne volitve, ki so bile 25. junija 2014, in navedlo kot razlog, da je odbor, ki je bil ustanovljen za njihovo organizacijo, kršil začasno ustavo države;
K. ker poslanska zbornica v Tobruku ter Al-Thanijeva vlada sodbe libijskega vrhovnega sodišča nista šteli za zakonito, ker je bila izrečena pod pritiskom islamskih milic v Tripoliju, in ker bosta poslanska zbornica in Al-Thanijeva vlada še naprej delovali;
L. ker si je posebni odposlanec Združenih narodov Bernardino León aktivno prizadeval za vzpostavitev pogajanj med vojskujočima se stranema in začetek dialoga o procesu sprave ter oblikovanju vlade narodne enotnosti; ker je bil drugi krog pogajanj pod okriljem Združenih narodov, predviden 5. januarja 2015, prestavljen, vendar so bili za sredo januarja napovedani novi pogovori v Ženevi; ker je visoka podpredsednica Komisije/predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko poudarila, kako pomembni so ti pogovori, saj bi lahko bili zadnja možnost za vzpostavitev premirja in politično rešitev;
1. poziva strani v konfliktu, naj takoj prekinejo oborožene spopade in vzpostavijo vključujoč politični dialog;
2. izraža resno zaskrbljenost nad razmerami v Libiji, ki utegnejo privesti do kaosa v državi in vsesplošne vojne ter nadalje destabilizirati širšo regijo; ponovno izraža, da podpira politično rešitev za krizo kot edini način, da se prepreči razdrobitev Libije;
3. izraža globoko zaskrbljenost in popolno solidarnost s trpečim libijskim civilnim prebivalstvom in ustanovami;
4. je zelo zaskrbljen, ker je v Libiji vse več terorističnih skupin, islamskih milic in posameznikov, povezanih z Al-Kaido, in ponovno poudarja, da se je treba z vsemi sredstvi boriti proti grožnjam terorističnih dejanj za mednarodni mir in varnost v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov in mednarodnim pravom, vključno z veljavnim mednarodnim pravom na področju človekovih pravic, pravom o beguncih in humanitarnim pravom;
5. poziva k bolj aktivnim mednarodnim prizadevanjem za zaustavitev državne in nedržavne podpore krepitvi nasilnih, terorističnih in džihadističnih skupin na svetu;
6. v celoti podpira posredniška prizadevanja Združenih narodov, ki jih vodi posebni predstavnik generalnega sekretarja Združenih narodov Bernardino León in katerih namen je podpreti sporazumno rešitev, in je pozval vse strani, naj v celoti sodelujejo pri pobudi, ki jo vodijo Združeni narodi; poziva EU, naj podpre njegova prizadevanja, tako da nemudoma sprejme usmerjene sankcije, vključno z zamrznitvijo sredstev in prepovedjo potovanja, za tiste voditelje, ki so odgovorni za oboroženo nasilje in bojkotiranje pogajanj pod okriljem Združenih narodov;
7. znova izraža podporo poslanski zbornici kot zakonitemu organu, nastalemu po volitvah junija 2014; znova poziva izvoljeno poslansko zbornico in uradno vlado, naj svoje naloge izvajata ob spoštovanju pravne države in človekovih pravic, v duhu vključevanja, v interesu države in za zaščito pravic vseh libijskih državljanov, tudi verskih manjšin;
8. poudarja, da je treba delovanje vseh 28 držav članic uskladiti pod nadzorom visoke predstavnice;
9. poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj v sodelovanju z osebjem Združenih narodov v regiji uskladi humanitarne intervencije na libijsko-tunizijski meji;
10. odločno obsoja kršitve človekovih pravic, ki so posledica trajajočih spopadov med oboroženimi skupinami, in podžiganje nasilja; ugotavlja, da so spopadi v zadnjih mesecih povzročili na stotine smrtnih žrtev med civilisti in množično razseljevanje ter ustvarili pereče humanitarne razmere;
11. znova opozarja, da naklepni napadi na osebe, ki sodelujejo pri zagotavljanju humanitarne pomoči ali mirovnih misijah v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov, veljajo v Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča za vojne zločine;
12. znova opozarja na resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov št. 2174, ki je bila sprejeta 27. avgusta 2014 in s katero so se obstoječe mednarodne sankcije proti Libiji razširile in zdaj vključujejo kazensko odgovornost tistih, ki sodelujejo pri dejanjih, ogrožajo mir, stabilnost ali varnost v Libiji, ali ta dejanja podpirajo oziroma preprečujejo ali spodkopavajo uspešen politični prehod v tej državi;
13. poziva vse države, zlasti tiste, ki mejijo na Libijo, naj povečajo nadzor na svojih mejah, vključno s pristanišči in letališči, in naj izvajajo stalne inšpekcijske preglede vsega tovora v Libijo in iz nje;
14. poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita, da se bo nemudoma končala nezakonita trgovina z nafto iz območij, ki jih nadzorujejo milice, ter z nepriznano libijsko vlado, s katero se ustvarjajo precejšnji dohodki za nadaljnjo destabilizacijo države.
15. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, libijski vladi in splošnemu narodnemu kongresu, generalnemu sekretarju Združenih narodov, Arabski ligi in Afriški uniji.
- [1] Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0028.