Postopek : 2014/2965(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0018/2015

Predložena besedila :

B8-0018/2015

Razprave :

Glasovanja :

PV 15/01/2015 - 11.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0011

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 143kWORD 98k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0008/2015
12.1.2015
PE547.441v01-00
 
B8-0018/2015

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o razmerah v Ukrajini (2014/2965(RSP))


Rebecca Harms, Ulrike Lunacek, Tamás Meszerics, Heidi Hautala, Benedek Jávor, Yannick Jadot, Peter Eriksson, Ernest Maragall, Helga Trüpel, Davor Škrlec, Igor Šoltes v imenu skupine Verts/ALE

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Ukrajini (2014/2965(RSP))  
B8-0018/2015

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Ukrajini, zlasti z dne 27. februarja 2014 o razmerah v Ukrajini(1), z dne 13. marca 2014 o invaziji Rusije na Ukrajino(2), z dne 17. aprila 2014 o ruskem pritisku na države vzhodnega partnerstva, zlasti o destabilizaciji vzhodne Ukrajine(3), z dne 17. julija 2014 o razmerah v Ukrajini(4) in z dne 18. septembra 2014 o razmerah v Ukrajini in trenutnem stanju odnosov med EU in Rusijo(5),

–       ob upoštevanju podpisa pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino dne 27. junija 2014, ki zajema poglobljen in celovit sporazum o prosti trgovini, ter ob upoštevanju istočasne ratifikacije sporazuma v Evropskem parlamentu in ukrajinskem parlamentu 16. septembra 2014,

–       ob upoštevanju sklepov o Ukrajini, sprejetih 3. marca 2014 na izredni seji Sveta za zunanje zadeve, in sklepov, sprejetih na sejah Sveta za zunanje zadeve z dne 17. marca 2014, 14. aprila 2014, 12. maja 2014, 23. junija 2014, 15. avgusta 2014 in 17. novembra 2017,

–       ob upoštevanju izjave voditeljev držav oziroma vlad o Ukrajini na zasedanjih Evropskega sveta 6. marca 2014 in 27. maja 2014,

–       ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta o Ukrajini z dne 21. marca 2014, 27. junija 2014, 16. julija 2014, 30. avgusta 2014 in 18. decembra 2014,

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker so 30. novembra 2014 v Kijevu na trgu Majdan s shodom „Noč spomina“ zaznamovali obletnico shoda študentov, ki so izražali podporo evropskemu povezovanju Ukrajine zoper odločitev tedanje vlade, da ne bo podpisala pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino, pa jih je policijska enota Berkut za obvladovanje izgredov nasilno razgnala; ker so študentske demonstracije sprožile široko gibanje ukrajinske družbe v podporo obsežnim in korenitim demokratičnim reformam, zaradi katerega so strmoglavili predsednika Janukoviča;

B.     ker so 26. oktobra 2014 potekale predčasne splošne volitve, ki so kljub konfliktu v vzhodnem delu in ruski priključitvi Krima potekale mirno in urejeno; ker je več kot polovica poslancev v novi sestavi ukrajinskega parlamenta novih in je izvolitev mnogih od njih neposreden izraz evromajdanskega gibanja; ker morata novi parlament in nova vlada izpolniti obljube, ki so se porodile iz teženj Ukrajincev, ko so mirno zavzeli ulice ter mesece kljubovali pritisku in nasilni represiji tedanjega režima;

C.     ker je ukrajinski parlament 2. decembra 2014 glasoval v podporo imenovanju nove vlade, ki jo je podprla koalicija petih političnih skupin z imenom Evropska Ukrajina;

D.     ker sporazum o prekinitvi ognja v vzhodni Ukrajini, ki ga je 5. septembra 2014 v Minsku dosegla tristranska kontaktna skupina in mu je sledil memorandum z dne 19. septembra 2014 o izvajanju mirovnega načrta v 12 točkah, nenehno kršijo, predvsem proruske milice, s tem pa se kriza pretvarja v ne zelo intenziven spor, ki bi utegnil zdrsniti v „zamrznjeni konflikt“; ker se je število kršitev po 9. decembru 2014, ko je predsednik Porošenko pozval k „pristopu molka“, drastično zmanjšalo; ker se glavne točke memoranduma ne izvajajo, zlasti kar zadeva razmejitev stične črte, umik težkega orožja za 15 kilometrov na obeh straneh in nadzor posebne opazovalne misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) nad ukrajinsko-rusko mejo; ker na nedavnem novem krogu pogovorov med stranmi, ki so 24. decembra 2014 potekali v Minsku, niso dosegli konkretnih rezultatov, razen glede nadaljnje izmenjave talcev;

E.     ker Rusija stopnjuje vojaško in logistično podporo separatističnim milicam z nepretrganim dotokom orožja, streliva, oklepnih vozil in opreme, s plačanci in maskiranimi vojaki, čeprav jo EU nenehno poziva, naj si prizadeva za umiritev razmer; ker Ruska federacija na ozemlju vzhodne Ukrajine že od začetka krize kopiči vojaške enote in opremo; ker verodostojni viri poročajo, da je na ozemlju Ukrajine 6000 do 8000 ruskih vojakov;

F.     ker je v času spopadov umrlo več kot 4500 ljudi, 1300 celo po sklenjenem sporazumu o prekinitvi ognja; ker so humanitarne in zdravstvene razmere na območju konflikta močno zaskrbljujoče; ker je več kot milijon ljudi zapustilo krizno območje ter iščejo zatočišče v Ruski federaciji in v drugih ukrajinskih regijah, kjer ni sovražnosti;

G.     ker EU je 30. oktobra 2014 uspelo izposlovati dogovor o zimski dobavi plina iz Rusije v Ukrajino do konca marca 2015; ker Ukrajina kljub temu sporazumu trenutno doživlja hudo pomanjkanje energije z dnevnimi redukcijami elektrike v nekaterih regijah, šole pa so zaradi mraza zaprte;

H.     ker sta urad visokega komisarja OZN za človekove pravice in organizacija Amnesty International v nedavno objavljenih poročilih obe strani obtožila kršitev človekovih pravic ter poročata o ugrabitvah, mučenju, zunajsodnih pobojih, uporabi težkega orožja na gosto naseljenih območjih in uporabi kasetnih bomb; ker imajo ukrajinske oblasti možnost in dolžnost, da raziščejo in preganjajo te kršitve človekovih pravic, toda ne na območjih, ki so v rokah milic s podporo Rusije, saj tam ni ne sodstva ne pravne države;

I.      ker je 5. decembra 2014 minilo 20 let od podpisa memoranduma iz Budimpešte; ker Ukrajina spoštuje vse njegove določbe in je sprejela proaktivna stališča o vprašanjih jedrske razorožitve in neširjenja orožja, v nasprotju z Rusko federacijo, ki je z okupacijo dela ukrajinskega ozemlja (Krim in Sevastopol) ter oboroženo agresijo na vzhodu Ukrajine kršila svoje obveznosti; ker je to povzročilo nevaren precedens, saj je prav država, ki je Ukrajini zaradi njenega zavračanja jedrskega orožja zagotavljala varnost, grobo prekršila ukrajinsko suverenost in ozemeljsko celovitost, širše gledano pa tudi idejo nadaljnjega jedrskega razoroževanja in neširjenja tovrstnega orožja, osnovano v mednarodnem pravu in večstranskih sporazumih; ker Rusija še vedno noče izvajati Pogodbe o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi;

J.      ker so po novem svežnju sankcij EU proti Rusiji z dne 12. septembra 2014, namenjenem nadaljnjemu omejevanju dostopa ruskih bank ter energetskih in obrambnih družb do kapitalskih trgov EU, veleposlaniki EU odobrili dodatne sankcije proti separatistom na vzhodu Ukrajine, in sicer na srečanju v Bruslju 27. novembra 2014, ko so prepovedali izdajo vizumov in zamrznitev sredstev več kot 13 osebam ter zamrznili sredstva petim novim družbam;

K.     ker je bilo po nedavnem poročilu Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi od novembra 2013 v Ukrajini napadenih najmanj 170 novinarjev, še sedem pa ubitih, in je navedenih okoli 80 primerov ugrabitev in aretacij medijskih delavcev, dva sta še vedno pridržana; ker je bilo vandaliziranih 30 uredništev, tudi televizijskih studiev; ker ukrajinsko vojakinjo Nadjo Savčenko, režiserja Olega Sencova in več drugih ukrajinskih državljanov v Rusiji v nasprotju z mednarodnim pravom še vedno zadržujejo kot politične zapornike;

L.     ker Ukrajina po indeksu zaznave korupcije za leto 2014, ki ga je objavila organizacija Transparency International, ostaja med državami, kjer je korupcija močno razširjena; ker je po zatrjevanju te organizacije nedavno sprejeta protikorupcijska zakonodaja kvečjemu podlaga za spremembe; ker je uvrstitev Ukrajine na indeksu ponovno dokazuje, da se je treba proti korupciji zares bojevati:

M.    ker ruski embargo na uvoz številnih kmetijskih proizvodov iz EU in drugih držav, ki ga je 6. avgusta 2014 uvedel ruski premier, neugodno vpliva na različne kmetijske panoge in na več držav, ki svoje kmetijske izdelke izvažajo v Rusijo;

N.     ker je Svet za zunanje zadeve 27. junija 2014 potrdil ugotovitev Komisije, da je Ukrajina izpolnila vsa merila v prvi fazi akcijskega načrta za sprostitev vizumske ureditve in vstopila v drugo fazo;

1.      pozdravlja pozitivno oceno splošnih volitev 26. oktobra 2014, čeprav so bile ugotovljene nekatere postopkovne težave, in zaprisego novega ukrajinskega parlamenta; ob tem pričakuje, da bosta nova vlada in parlament uresničila obljube o sprejetju nujnih političnih, upravnih in gospodarskih reform, ki naj bi v skladu s pričakovanji evromajdanskega gibanja tlakovale pot evropski integraciji;

2.      poziva Svet in Komisijo, naj si po vseh močeh prizadevata pomagati Ukrajini pri sprejemanju, predvsem pa izvajanju teh reform, ki bodo utirale pot popolnemu izvajanju pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino; ob tem pozdravlja začetek svetovalne misije Evropske unije (EUAM) z nalogo, da bi se učinkovito spoprijela z reformo sektorja civilne varnosti po vzpostavitvi podporne skupine kot osrednje točke, ki bo zagotavljala strukturo, pregled in usmeritve za delo Komisije v podporo Ukrajini ter pomagala mobilizirati strokovno znanje držav članic in dodatno krepiti usklajevanje z drugimi donatorji in mednarodnimi finančnimi institucijami;

3.      poziva Komisijo, naj ustrezno upošteva zahteve ukrajinskih oblasti po tretjem programu makrofinančne pomoči, ki bo vseboval znesek pomoči in pogoje na področju državne politike po prejetju drugega obroka v okviru drugega programa; poudarja, da mora vsa finančna pomoč EU vsebovati stroge pogoje glede boja proti korupciji;

4.      izraža zaskrbljenost zaradi odločitve nove vlade, da bo ustanovila ministrstvo za informacijsko politiko, in poziva k odprti in pregledni razpravi, da se pojasnijo razlogi za to in sprejmejo ustrezni in učinkoviti ukrepi za zoperstavljanje vse močnejši ruski propagandi; meni, da se propagande nikoli ne da premagati s propagando, pač pa Ukrajina nujno potrebuje reformo na področju medijev, da bi vzpostavila javni, ne državni radiotelevizijski sistem in pregleden nadzor nad zasebnimi mediji; svari pred nevarnostjo državne cenzure množičnih medijev;

5.      odločno obsoja vztrajne kršitve sporazuma o premirju, za katere so v glavnem odgovorne separatistične milice s podporo Rusije, in poziva vse strani, naj si prizadevajo za popolno in dobroverno izvajanje sporazuma, da bi omogočile začetek pristnega mirovnega procesa in vključujoč nacionalni dialog; vse strani tudi poziva, naj nadaljujejo pogajanja, v katerih bodo razjasnile odprta vprašanja, predvsem status regij Lugansk in Doneck oziroma njunih delov v okviru združene ukrajinske države;

6.      obsoja organizacijo in izvedbo nezakonitih in nelegitimnih predsedniških in parlamentarnih volitev v „ljudskih republikah“ Doneck in Lugansk 2. novembra 2014, pa tudi, da ju Rusija priznava, s čimer spodkopava dogovore iz Minska;

7.      ponovno izraža svojo zavezanost neodvisni, suvereni in ozemeljsko neokrnjeni Ukrajini in poudarja, da lahko samo resnična politična rešitev krize privede do popolne sprave med sprtimi stranmi in okrepi enotnost v državi;

8.      obžaluje, da ima posebna opazovalna misija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi še vedno premalo osebja in zato slabše deluje; poudarja, da ima Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi osrednjo vlogo pri reševanju ukrajinske krize, saj ima izkušnje z reševanjem oboroženih konfliktov in kriz, tako Ruska federacija kot Ukrajina pa sta njeni članici; poziva države članice EU, visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Komisijo, naj si čim bolj prizadevajo, da bi posebno misijo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi za spremljanje v Ukrajini okrepili s kadri, logističnimi zmogljivostmi in opremo; poudarja, da je treba nemudoma napotiti opazovalce Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi vzdolž tistih delov ukrajinsko-ruske meje, ki jih nadzirajo separatisti;

9.      poziva Komisijo, naj začne priprave na konferenco donatorjev za Doneški bazen, in v zvezi s tem pozdravlja možnost, da lahko Evropska investicijska banka nameni 200 milijonov EUR za obnovo te regije; pozdravlja tudi odločitev EU, da bo namenila 55 milijonov EUR za financiranje novega programa „Podpora Ukrajini pri regionalni politiki“, s katerim bo podprla izvajanje državne strategije za regionalni razvoj do leta 2020, ki ga je vlada sprejela 6. avgusta 2014 in bo regijam in občinam zagotavljal stabilno in predvidljivo financiranje, okrepil finančno neodvisnost lokalnih oblasti, povečal konkurenčnost regij in izboljšal teritorialno in ekonomsko kohezijo;

10.    poziva Moskvo, naj ne stopnjuje teh razmer, naj nemudoma ustavi dotok orožja, plačancev in čet, s katerimi podpira separatistične milice, in naj zapre 400-kilometrski pas meje, ki trenutno ni pod nadzorom ukrajinske mejne straže; poudarja, da bo način, na katerega je Rusija prekršila memorandum iz Budimpešte, ki je v 90-ih letih prejšnjega stoletja veljal za pomemben prispevek k svetovnemu jedrskemu razoroževanju in neširjenju orožja, pred konferenco za pregled pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, ki bo leta 2015, zelo negativno vplival na pripravljenost drugih držav na pristop k tej pogodbi in na dosledno upoštevanje obveznosti glede neširjenja jedrskega orožja;

11.    poudarja, da odgovornost za vse slabše razmere na področju človekovih pravic na Krimu nosi Rusija, ki si ga je nezakonito priključila; je globoko zaskrbljen, ker je to območje zapustilo 18 000 ljudi, od katerih je polovica krimskih Tatarov; poziva ruske oblasti, naj ustavijo naraščajočo militarizacijo Krimskega polotoka, in odločno nasprotuje nameri Rusije, da na tem okupiranem delu Ukrajine uporabi jedrsko orožje, kakor je napovedal ruski minister za zunanje zadeve; ponovno poziva Rusijo, naj nemudoma izpusti ukrajinske politične zapornike, med drugim Nadjo Savčenko, ki je bila pred kratkim v nenavzočnosti izvoljena v ukrajinski parlament, in režiserja Olega Sencova;

12.    pozdravlja odločitev Evropske nogometne zveze (UEFA), da krimskim klubom od 1. januarja 2015 dalje prepove sodelovanje v nogometnih tekmovanjih Ruske nogometne zveze, tej pa prepove, da bi organizirala nogometne tekme na Krimu brez soglasja UEFA in Nogometne zveze Ukrajine; meni, da je treba opustiti priprave FIFA svetovno nogometno prvenstvo, ki naj bi potekalo leta 2018 v Rusiji, dokler traja agresija na Ukrajino;

13.    zato poziva k nadaljevanju sedanjega sistema sankcij in poziva Komisijo, naj poišče načine za spodbuditev solidarnosti med državami članicami, če bi se kriza z Rusijo nadaljevala; ob tem poziva voditelje držav in vlad EU, naj v celoti izkoristijo velike nevojaške zmogljivosti EU, da se vzhodna Ukrajina zaradi sporazuma o premirju ne bi pretvorila v še en „zamrznjeni konflikt“, in sicer naj stopnjujejo pritisk na Rusijo, dokler se ne bodo pokazali pomembni in nepovratni znaki izboljševanja krize;

14.    močno obžaluje, da so proruski oboroženci oropali 20 blindiranih vozil, ki so na zasedenem delu Doneškega bazena dostavljala socialna izplačila, obžaluje pa tudi odločitev predsednika Porošenka o ustavitvi teh izplačil ukrajinskim državljanom, ki zaradi konflikta živijo v hudi stiski; poziva ukrajinske oblasti, naj poiščejo načine, da bi jim ponudila roko z obnovljenim zagotavljanjem pokojnin in pomoči;

15.    poziva tudi k povečani, učinkovitejši humanitarni pomoči za notranje razseljene osebe, zlasti za otroke in starejše, ter za popoln in neoviran dostop Mednarodnega odbora Rdečega križa na krizna območja; glede tega meni, da bi lahko varno dostavljanje pokojnin v regijah Lugansk in Doneck organizirali s pomočjo Rdečega križa in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, tako da bo denar prispel do tistih, ki so kot ukrajinski državljani upravičeni do pokojnine;

16.    ponovno poudarja, da morajo humanitarno pomoč na kriznih območjih izvajati mednarodne organizacije, da se prepreči politično izrabljanje in zloraba pomoči; poziva Rusijo, naj ustavi tako imenovane bele konvoje in naj podpre Mednarodni Rdeči križ, da bi prevzel vse dejavnosti humanitarne pomoči na vzhodu Ukrajine in tudi na območju Luganska in Donecka; je prepričan, da je to edini način za preprečitev humanitarne katastrofe;

17.    odobrava, da francoska vlada Rusiji ni želela dostaviti prvega helikopterja razreda mistral; poziva francosko vlado, naj dokončno prekliče to pogodbo; poziva Združeno kraljestvo, naj takoj umakne vsa veljavna dovoljenja za izvoz orožja v Rusijo, in prav tako poziva vse države članice EU, naj uradno okrepijo embargo na orožje proti Rusiji, pa ne zgolj s prepovedjo nadaljnjega izvoza, marveč tudi s preklicem vseh veljavnih pogodb in dovoljenj;

18.    je seznanjen, da nekatere države članice EU ukrajinskim oboroženim silam dobavljajo neubojno opremo; podpira izvoz neubojne opreme, kot so zaščitni jopiči in komunikacijska oprema, mobilne terenske bolnišnice, medicinska oprema, na primer za prvo pomoč, pa tudi tehnična pomoč (na primer dizelski motorji); meni, da je izvoz tovrstne opreme zakonit in moralno upravičen, saj prispeva pri pravici Ukrajine do samoobrambe;

19.    opozarja na poročila organizacij Amnesty International in Human Rights Watch o kršitvah človekovih pravic na kriznih območjih in odločno obsoja ugrabitve, brutalno pretepanje, mučenje, umore, zunajsodne uboje in druge hude kršitve človekovih pravic ter kršitve humanitarnega prava, ki so jih proti protestnikom, novinarjem in številnim drugim državljanom, ki niso sodelovali v konfliktu v vzhodni Ukrajini, zakrivili predvsem oboroženi separatisti, v nekaterih primerih pa celo vladne sile; pozdravlja, da so ukrajinske oblasti sprožile notranjo preiskavo o domnevni uporabi kasetnih bomb, in glede tega pričakuje pravočasne in natančne ugotovitve; poziva ukrajinsko vlado, naj izvaja popoln nadzor nad vsemi prostovoljskimi bataljoni; poziva ukrajinsko vlado in oblasti, naj še naprej preiskujejo in preganjajo vsa kazniva dejanja zoper človečnost; je globoko zaskrbljen, ker na območjih pod nadzorom novega kroga paravojaških vodij ni pravne države in se izvaja celo smrtna kazen;

20.    poziva ukrajinske oblasti, naj sodelujejo v odprtem, preglednem in vključujočem dialogu z vsemi deli ukrajinske družbe; poziva jih, naj v zvezi s tem ne odlašajo z nujnimi in dolgo pričakovanimi reformami na ustavni, politični, upravni in ekonomski ravni; ob tem meni, da bi bilo treba o ustavni reformi v Ukrajini in o procesu decentralizacije poglobljeno razpravljati v široko zastavljeni razpravi, v kateri bi sodelovali vsi deli ukrajinske družbe; meni, da je najpomembnejši korak, da postanejo javne institucije odgovorne glede na potrebe državljanov; poudarja, da je naslednji korak notranja reorganizacija različnih ravni uprave in upravljanja in da je mreža lustracijskih pobud v Ukrajini oblikovala dobre predloge, o katerih bi morala vlada v reformnem procesu resno razmisliti;

21.    poziva, naj se nemudoma začne dejansko izvajati nacionalna protikorupcijska strategija; poudarja, da mora boj proti tej praksi postati ena od najpomembnejših prednostnih nalog nove vlade, in pričakuje konkretne rezultate v skladu s pričakovanji, ki so jih izrazili demonstranti na trgu Majdan;

22.    poudarja, da je bil podpis pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino 27. junija 2014 odločilen korak k poglobitvi odnosov med stranema in k vključitvi Ukrajine v evropski integracijski proces; v zvezi s tem znova izraža prepričanje, da ta sporazum ni končni cilj odnosov med EU in Ukrajino; poudarja še, da ima Ukrajina v skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji tako kot vse druge evropske države evropsko perspektivo in sme zaprositi za članstvo v Uniji, če bo ravnala v skladu z načeli demokracije, spoštovala temeljne svoboščine, človekove pravice in pravice manjšin ter zagotavljala pravno državo; poziva države članice, naj ratificirajo pridružitveni sporazum pred vrhom v Rigi;

23.    poudarja, da pridružitveni sporazum ali poglobljeni in celoviti sporazum o prosti trgovini z Evropsko unijo nista povezana s članstvom v Natu; glede na to poudarja, da vprašanje članstva v Natu povzroča globoka razhajanja tako v ukrajinski družbi kot v evropskem javnem mnenju; je seznanjen, da je ukrajinski parlament v teh razmerah izglasoval odpravo nevtralnega statusa, izraža pa pomisleke, da bi kakršna koli pobuda za članstvo v Natu povečala napetosti v širši regiji;

24.    obžaluje odločitev, da se zaradi ruske grožnje z nadaljnjim blokiranjem dvostranske trgovine z Ukrajino do 31. decembra 2015 zadrži začasna uporaba poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini; poudarja, da je Evropski parlament 26. oktobra 2014 ratificiral pridružitveni sporazum in da se to ne sme spreminjati kar na zahtevo Rusije, in poziva Komisijo, naj v okviru diskrecijske pravice, ki jo daje sporazum, razpravlja o rešitvah za ruske pomisleke; obžaluje, da Rusija grozi za uvedbo novih sankcij proti Ukrajini, če bo ta nadaljevala reforme za usklajevanje s pravnim redom Unije; meni, da bi bilo treba nadaljnje gospodarsko povezovanje z Evrazijsko gospodarsko skupnostjo presojati previdno ter da EU in države članice nikakor ne bi smele ponujati te možnosti, ne da bi Rusija najprej pokazala znaten napredek glede ukrajinske krize;

25.    opozarja, da mora biti poglobljeni in celoviti sporazum o prosti trgovini priložnost za trajnostno reformo ukrajinskega gospodarstva ne glede na druge interese; poudarja, da je pomembno Ukrajini zagotoviti potrebno finančno in tehnično pomoč pri izvajanju sporazuma ter opredeliti prednostna področja, na katerih bi imela največjo korist od gospodarskega povezovanja z EU;

26.    meni, da je izjemno pomembno zmanjšati energetsko odvisnosti EU od Moskve in drugih avtoritarnih režimov, obenem pa vzpostaviti oprijemljive alternative za pomoč tistim državam članicam, ki so še vedno odvisne od Rusije kot edine dobaviteljice; glede na to poziva Komisijo, naj si prizadeva za dosledno izvajanje tretjega energetskega svežnja in podpre projekte za energijsko učinkovitost, saj tako dodatni plinovodi ne bodo potrebni, z uporabo obnovljivih virov energije pa bomo dejansko diverzificirali vire energije; poziva države članice, naj svojih javnih podjetij ne vključujejo v projekte z ruskimi podjetji, kot je Južni tok, saj povečujejo evropsko ranljivost in prispevajo k osamitvi Ukrajine;

27.    ob tem poudarja, da so do leta 2030 potrebni ambiciozni in zavezujoči cilji (za 40 % večja energetska učinkovitost in 45 % obnovljivih virov energije), da bi lahko v teh sektorjih v Ukrajini in Evropi odpirali nova delovna mesta, povečali zanesljivost oskrbe, uresničili svoje podnebne cilje, pa tudi zmanjšali odvisnost od fosilnih goriv;

28.    poziva EU, naj razmisli o skladiščenju plina, povezovalnih plinovodih in zmogljivostih za pretok plina v obratni smeri kot strateških sredstvih ter naj uredi delež tretjih pogodbenih strani v teh ključnih sektorjih; poleg tega poziva države članice, naj odpovedo načrtovane energetske sporazume z Rusijo, med drugim načrte o jedrskih reaktorjih in tehnologiji goriva, pošiljkah jedrskih odpadkov ter o plinovodu Južni tok;

29.    obžaluje, da ukrajinske oblasti niso pravočasno sprejele potrebnih ukrepov za reševanje energetske krize, ki v tem trenutku pesti to državo; poziva h korenitemu prestrukturiranju ukrajinskega energetskega sistema in poziva Komisijo, naj pripravi namenski finančni sveženj, s katerim bi lahko uskladili ukrajinski energetski sektor s standardi EU, zlasti na področju učinkovitosti in obnovljivih virov energije; meni, da je treba finančno podporo EU ukrajinskemu energetskemu sektorju pogojevati vsaj s sistematično vgradnjo merilnih naprav;

30.    odobrava, da je Komisija sprejela četrto poročilo o napredku Ukrajine pri izvajanju akcijskega načrta za sprostitev vizumskega režima, in pozdravlja sklep Sveta o začetku druge faze; vztraja, da je treba brezvizumsko ureditev med EU in Ukrajino čim prej uvesti, saj bo to oprijemljiv odziv na evropske upe ljudi, ki so demonstrirali na trgu Majdan; znova poziva, naj se v vmesnem času uvedejo začasni, zelo enostavni in poceni vizumski postopki;

31.    vseeno želi opomniti, da je sprostitev vizumske ureditve pogojena s spoštovanjem temeljnih pravic manjšin, zato ukrajinske oblasti poziva, naj dokončajo protidiskriminacijsko zakonodajo, da bo skladna z evropskimi standardi, tudi glede zakonodaje o diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti;

32.    poziva Komisijo, naj sprejme potrebne izredne ukrepe, s katerimi bo glede na ruski embargo na kmetijske proizvode iz EU stabilizirala kmetijske trge, ki jih je ta ukrep prizadel, pri čemer naj da prednost izboljšani uporabi na notranjih trgih in predelavi teh izdelkov, če je mogoče, ter naj se izogiba umiku teh proizvodov s trga (uničenju) in subvencioniranemu izvozu v tretje države, zlasti v države v razvoju; ob tem pričakuje solidarnost in korektno trgovinsko ravnanje tretjih držav, ki so tesno povezane z EU, predvsem držav kandidatk;

33.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic, predsedniku, vladi in parlamentu Ukrajine, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije.

(1)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0170.

(2)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0248.

(3)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0457.

(4)

Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0009.

(5)

Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0025.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov