PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Egiptu
12.1.2015 - (2014/3017(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Judith Sargentini, Igor Šoltes, Ernest Urtasun, Davor Škrlec, Barbara Lochbihler, Alyn Smith, Molly Scott Cato, Eva Joly, Bodil Ceballos, Pascal Durand, Bart Staes, Ernest Maragall v imenu skupine Verts/ALE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0012/2015
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, zlasti resolucije z dne 14. julija 2014 o razmerah v Egiptu[1],
– ob upoštevanju sklepov Sveta EU za zunanje zadeve o Egiptu, sprejetih avgusta 2013 in februarja 2014,
– ob upoštevanju nedavnih izjav evropske službe za zunanje delovanje o Egiptu, vključno o sklepu sodišča z dne 3. decembra 2014,
– ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med EU in Egiptom ter akcijskega načrta evropske sosedske politike EU–Egipt,
– ob upoštevanju smernic EU o svobodi izražanja in zagovornikih človekovih pravic in smernic EU za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovih pravic LGBTI (lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev),
– ob upoštevanju splošnega rednega pregleda v zvezi z Egiptom, ki ga je Svet OZN za človekove pravice objavil 5. novembra 2014,
– ob upoštevanju egiptovske ustave, zlasti členov 65 (svoboda misli in izražanja), 70 (svoboda medijev), 73 (svoboda zbiranja na domu), 75 (pravica do ustanavljanja združenj) in 93 (zavezujoči značaj mednarodnega prava s področja človekovih pravic),
– ob upoštevanju egiptovskega zakona 107 iz leta 2013, ki ureja pravico do javnega zbiranja, sprevodov in miroljubnih protestov,
– ob upoštevanju egiptovskega zakona 136 iz leta 2014, predsedniškega odloka, ki določa, da je vsa „javna in ključna infrastruktura“ za dve leti pod vojaško pristojnostjo,
– ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,
– ob upoštevanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je Egipt ratificiral leta 1982,
– ob upoštevanju poročila nevladne organizacije Human Rights Watch z naslovom „Vse po načrtu, pokol na trgu Raba in množični poboji protestnikov v Egiptu“ z 12. avgusta 2014,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker so svoboda izražanja, združevanja in zbiranja nepogrešljivi stebri demokratične in pluralne družbe; ker je bilo teptanje teh temeljnih svoboščin pod Mubarakovim režimom odločilni dejavnik za to, da ga je ljudstvo februarja 2011 strmoglavilo; ker so temeljne svoboščine nedvoumno zapisane v egiptovski ustavi iz leta 2014;
B. ker so egiptovske oblasti po vojaškem udaru junija 2013 vzpostavile represijo, kakršne v moderni zgodovini te države še ni bilo; ker se razmere na področju človekovih pravic v Egiptu pod vodstvom predsednika Abdela Fataha al Sisija redno čezmerno poslabšujejo;
C. ker naj bi bilo od vojaškega udara julija 2013 dalje aretiranih 41.000 ljudi; ker so bili številni med njimi pridržani zgolj zaradi sodelovanja na miroljubnih protestih oziroma so zgolj na glas izrazili drugačno mnenje;
D. ker je bilo aretirani več tisoč domnevnih članov in privržencev Muslimanske bratovščine, vključno z vsemi njenimi vodilnimi člani in odstavljenim predsednikom Morsijem, zelo številni med njimi pa so bili obsojeni na smrtno kazen, tudi na množičnih sodnih procesih, ali na težke zaporne kazni, v sodnih procesih, ki so bili zelo očitno daleč od osnovnih standardov pravičnega sojenja; ker je 2. decembra 2014 egiptovsko kazensko sodišče izreklo začasne smrtne kazni 188 obtožencem zaradi njihovega domnevnega sodelovanja v napadu na policijsko postajo avgusta 2013;
E. ker je bila s predsedniškim odlokom, izdanim oktobra 2014, dana podlaga za predajo številnih civilistov vojaškim sodiščem, tudi z retroaktivnim učinkom; ker so vojaška sodišča v pristojnosti obrambnega ministrstva in pri svojem delu ne ločujejo med otroci in odraslimi;
F. ker so varnostne sile od julija 2013 ob pretirani in arbitrarni uporabi sile ubile okoli 1400 protestnikov, kar se je zgodilo tudi 2. januarja 2015, ko so nasilno razgnale protest, ki so ga privrženci Muslimanske bratovščine pripravili v okrožju Matarija, v Kairu, pri tem pa ustrelile dve osebi; ker so egiptovske varnostne sile julija in avgusta 2013 sistematično in na številnih krajih ubile vsaj 150 demonstrantov, ki so izražali podporo Morsiju, kar je nevladna organizacija Human Right Watch označila kot dejanje, ki lahko pomeni zločin proti človečnosti; ker je ta nevladna organizacija navedla, da so poboji na trgu Raba primer najštevilčnejših pobojev demonstrantov v enem samem dnevu na svetu v nedavni zgodovini; ker častniki varnostnih sil, odgovorni za pokol, do danes še vedno niso z ničemer odgovarjali za ta dejanja, in ker je na sploh do danes za druge zlorabe nad demonstranti odgovarjalo zelo malo policistov ali vojaških častnikov; ker odboru za ugotavljanje dejstev, ustanovljenemu decembra 2013, po splošnem mnenju ni uspelo zagotoviti temeljite, verodostojne in nepristranske preiskave teh dogodkov; ker so egiptovske oblasti javno obsodile nasilna dejanja, tudi uporabo strelnega orožja, ki so jih zagrešili demonstranti nad pripadniki varnostnih sil; ker je bilo po navedbah uradnega organa za sodno medicino ob dogodkih na trgu Raba, ko je policija razgnala demonstrante, ubitih osem policistov;
G. ker je egiptovsko sodišče 29. novembra 2014 oprostilo odstavljenega predsednika Mubaraka, ki je bil „zaradi neuspešne zaščite demonstrantov“ v uporu leta 2011 prvotno obsojen na dosmrtno zaporno kazen, njegova dva sinova, nekdanjega notranjega ministra Habiba Al Adlija in več častnikov varnostnih sil;
H. ker se varnostne razmere v Egiptu neprestano poslabšujejo, medtem ko so egiptovske varnostne sile zaostrile represijo nad pripadniki milic na polotoku Sinaj, zlasti po napadu na kontrolno točko Karm Al Kavadis 24. oktobra 2014, ko je bilo ubitih 28 egiptovskih vojakov; ker so policisti in predstavniki vojske redne tarče po vsej državi, kot na primer v bombnem napadu na policijsko postajo na severu Sinaja 5. januarja 2015 ali v dogodkih 4. januarja v zahodnem predmestju Kaira in 6. januarja v Minji, ko je bilo med streljanjem ubitih ali ranjenih več policistov; ker je država ukazala deložacijo na tisoče prebivalcev Rafe, vzpostavitev 500-metrskega tamponskega območja vzdolž meje z Gazo in je v nekaterih delih na Sinaju odredila trimesečno izredno stanje; ker je militantna skupina, ki deluje na severu Sinaja, Ansar Bajt Al Makdis, prisegla zvestobo islamski državi; ker je mejni prehod z Gazo v Rafi v glavnem še vedno zaprt – decembra 2014 je bil odprt le tri dni –, kar še zaostruje blokado te enklave, v primeržu obeh sosed;
I. ker novi zakon o zbiranju z dne 24. novembra 2013, sprejet kot odlok, prinaša pravno podlago za hudo omejevanje pravice do mirnega zbiranja in izražanja, saj notranjemu ministrstvu podeljuje široka pooblastila za prepoved in razpršitev protestov ter aretacijo protestantov; ker so številni vidni intelektualci, novinarji in politične stranke oblasti že večkrat pozvale, naj nemudoma prekličejo ta represivni zakon;
J. ker so egiptovske organizacije civilne družbe nedavno izrazile globoko zaskrbljenost zaradi najnovejšega osnutka zakona o nevladnih organizacijah, ki narekuje popoln in neutemeljen nadzor nad skupinami državljanov in jih podreja upravnim in varnostnim organom, omogoča pa tudi težke obsodbe zagovornikov človekovih pravic; ker je bil rok za prijavo organizacij civilne družbe v skladu z zakonom št. 84 že večkrat prestavljen, kar pomeni hude omejitve za neodvisnost in delovanje nevladnih organizacij, ali pa so izpostavljene kazenskim obtožbam; ker je bil 21. septembra 2014 sprejet predsedniški odlok o spremembi kazenskega zakonika, ki predpisuje hude kazni, vključno s smrtno obsodbo, za nevladne organizacije, ki prejemajo tuja sredstva, na podlagi nejasne formulacijo o tem, da bi te organizacije s svojim delovanjem „škodile nacionalnim interesom“; ker vodilne egiptovske nevladne organizacije s področja človekovih pravic navajajo, da je sedanje represivno okolje takšno, kot ga še ni bilo, celo ne pod Mubarakovim avtoritarnim režimom; ker so vladni mediji sprožili umazano kampanjo brez primere proti neodvisnim egiptovskim nevladnim organizacijam s področja človekovih pravic;
K. ker so na osnovi zakona o zbiranju številni zagovorniki človekovih pravic, vidni predstavniki opozicije in mladi aktivisti pogosto arbitrarno aretirani in obsojeni zaradi njihove miroljubne dejavnosti; ker so bili zaradi domnevne kršitve tega novega zakona na triletno zaporno kazen obsojeni vodilni aktivisti, med njimi bloger Ahmed Duma, vodji gibanja 6. aprila Mohamed Adel in Ahmed Maher ter odvetnik za zadeve s področja človekovih pravic Mahinur El Masri; ker so bili zaradi protestiranja, za katero ni bilo izdano ustrezno dovoljenje, na petnajstletno zaporno kazen obsojeni bloger Ala Abd El Fatah in še 24 drugih zagovornikov; ker je bilo 20. oktobra 2014 zaradi kršitve zakona o protestih na triletno zaporno kazen obsojenih 23 oseb, med njimi zagovornici človekovih pravic Jara Salam in Sana Ahmed Seif; ker so bili zaradi udeležbe na mirnih protestih v prostorih univerze aretirani in hudo kaznovani univerzitetni študentje, nekateri med njimi pa so celo umrli pod streli pripadnikov policijskih enot; ker za vse te primere velja, da so bili sodni procesi označeni kot politično motivirani, zaznamovale pa so jih številne pomembne postopkovne nedoslednosti;
L. ker naj bi se stopnjevalo nasilje nad ženskami in to kljub temu, da je bil sprejet nov zakon o spolnem nadlegovanju, ki naj bi se po navedbah egiptovskih nevladnih organizacij s področja pravic žensk še vedno ne izvajal; ker so v še posebej težkem položaju egiptovske aktivistke, ki so zaradi svojega miroljubnega delovanja pogosto žrtve nasilja, spolnih napadov in drugih oblik ponižujočega ravnanja;
M. ker so bili 23. junija 2014 na sedem- do desetletno zaporno kazen obsojeni novinarji Al Jazeere Moahmed Fadel Fahmi, Peter Greste in Baher Mohamed, češ da so „krivo“ poročali in zarotniško delovali skupaj z Muslimansko bratovščino; ker so bili na desetletno zaporno kazen obsojeni trije drugi novinarji, Sue Turton, Dominic Kane in Rena Netjes, ki jim je bilo sojeno v odsotnosti; ker je 1. januarja 2015 egiptovsko kasacijsko sodišče odredilo ponovno sojenje v tej zadevi; ker je nekdanja visoka komisarka OZN za človekove pravice Navi Pillay te sodne postopke javno obsodila, saj je bilo v njih polno postopkovnih nepravilnosti in kršitev mednarodnega prava o človekovih pravicah; ker po podatkih odbora za zaščito novinarjev v tem trenutku zaporno kazen prestaja vsaj še 14 drugih novinarjev, kar to državo na svetovni lestvici uvršča med tiste, ki najbolj zatirajo medije; ker se je od poletja 2013 dramatično povečala samocenzura;
N. ker je 22. decembra 2014 postaja Al Jazeera Egipt, ki oddaja iz Katarja, svoje oddajanje prekinila do tedaj, „da nastopijo ugodni pogoji“ za ponovno delo v Egiptu; ker je bilo sedem vodilnih članov Muslimanske bratovščine zaprošenih, naj septembra 2014 zapustijo Katar; ker sta obe odločitvi privedli do otoplitve odnosov med Doho in Kairom;
O. ker je arbitrarno telo, s sedežem v Kairu, 23. decembra 2014 znanega egiptovskega pisca satir Basema Jusefa obsodilo na plačilo kazni v višini 50 milijonov egiptovskih funtov (5,9 milijona evrov), in sicer zaradi spora s televizijsko postajo, ki je prekinila predvajanje njegove oddaje potem, ko se je norčeval iz egiptovskega vojaškega vodstva; ker je njegove oddaje konec, čeprav je bila najbolj gledana satirična oddaja vseh časov v arabskem svetu; ker je večina zasebnih medijev tesno povezana z Mubarakovim režimom in sedanjim režimom;
P. ker je bilo 7. decembra 2014 zaradi „razuzdanega vedenja“ na javnem kopališču v Kairu aretiranih 26 moških; ker je bila aretacija predvajana po televiziji in predstavljena kot del kampanje proti nesprejemljivemu spolnemu vedenju in njegovem kaznovanju; ker so bili 12. januarja 2015 vsi obtoženi izpuščeni; ker je njihova namerno ponižujoča aretacija del vse hujše represije nad skupnostjo LGBT v državi; ker je bilo v tej decembrski aretaciji naenkrat aretiranih največ domnevno homoseksualnih moških po koncu Mubarakovega režima; ker je bilo septembra 2014 na triletno zaporno kazen obsojenih osem moških, obtoženih razuzdanega vedenja na podlagi video posnetka, objavljenega na spletu in ki naj bi prikazoval „gejevsko poroko“; ker je bila decembra 2014 kazen zmanjšana na eno leto zapora; ker je kairsko sodišče septembra 2014 na dveletno prisilno delo obsodilo šest moških, ki so na Facebooku svoje stanovanje oglaševali kot zbirališče gejev; ker egiptovska iniciativa za osebne pravice ocenjuje, da je bilo v zadnjih 18 mesecih zaradi obtožbe o razuzdanem vedenju aretiranih vsaj 150 oseb;
Q. ker je pohabljanje ženskih spolnih organov v Egiptu sicer prepovedano in so se kazni za primer kršitve tega zakona močno povečale, a je to še vedno zelo razširjena praksa; ker se je sojenje o pohabljanju ženskih spolnih organov v državi 20. novembra 2014 končalo z oprostilno sodbo zdravnika in očeta 13-letne deklice, ki je umrla za posledicami posega; ker se je na to odločitev pritožilo državno tožilstvo;
R. ker je EU glavna gospodarska partnerica Egipta in glavni vir tujih naložb v državi; ker morata biti raven in obseg delovanja EU v Egiptu glede na po arabski pomladi revidirano evropsko sosedsko politiko, zlasti pa pristop „več za več“, odvisna od napredka, ki ga bo Egipt dosegel pri izpolnjevanju zavez s področja demokracije, pravne države in človekovih pravic; ker je Svet za zunanje zadeve 21. avgusta 2013 podpredsednici Komisije/visoki predstavnici dodelil nalogo, da pregleda pomoč EU Egiptu; ker se je Svet odločil, da je sodelovanje EU z Egiptom treba prilagajati glede na razvoj razmer v državi;
S. ker so marca in aprila 2015 predvidene parlamentarne volitve; ker je med pogoji za napotitev misije EU za opazovanje volitev tudi ta, da morajo politične stranke in posamezni kandidati uživati legitimno pravico do nastopanja na volitvah, da mora vladati svoboda izražanja, ki dopušča kritiko trenutne vlade, da je zagotovljena pravica do prostega gibanja in zbiranja ter da morajo imeti vse nasprotne stranke in kandidati primeren dostop do medijev;
T. ker je med ugotovitvami Sveta za zunanje zadeve z dne 21. avgusta 2013 tudi naslednja: „Države članice so se poleg tega dogovorile, da bodo začasno preklicale dovoljenja za izvoz vse opreme, ki bi se lahko uporabila za notranjo represijo, v Egipt in ponovno preučile izvozna dovoljenja za opremo, zajeto v Skupnem stališču 2008/944/SZVP, preučile pa bodo tudi pomoč, ki jo Egiptu namenjajo na področju varnosti.“; ker je Svet za zunanje zadeve to ugotovitev ponovil februarja 2014;
U. ker je 27. novembra 2014 Francija objavila določeno število pogodb za dobavo orožja Egiptu, med njimi pogodbo v vrednosti milijarde evrov za opremo štirih bojnih ladij in obnovo bojnih letal; ker so ZDA junija 2014 sprostile 575 milijonov dolarjev za vojaško pomoč Egiptu, ki so jih zamrznile po vojaškem udaru; ker se je avgusta 2014 ruski predsednik Vladimir Putin zavzel za vzpostavitev vojaškega in tehnološkega sodelovanja z Egiptom, državi pa naj bi se približali pri pripravi pogodbe o izpopolnjenih raketah in bojnih letalih v vrednosti 3 milijard ameriških dolarjev;
1. izreka globoko zaskrbljenost nad neizprosnimi napadi egiptovskih oblasti na načela pravne države, temeljne svoboščine, politični pluralizem in civilno družbo v Egiptu, vse od vojaškega udara junija 2013; obžaluje, da država tako vztrajno odklanja težnje po socialni pravičnosti, dostojanstvu, svobodi in demokraciji, ki so 25. januarja 2011 sprožile ljudsko revolucijo;
2. obsoja neprestano policijsko in vojaško brutalnost, nadlegovanje, množične aretacije in simulirane kazenske postopke proti številnim posameznikom, novinarjem, zagovornikom človekovih pravic, intelektualcem, študentom, predstavnikom sindikatov in opozicije kot odgovor na miroljubno uveljavljanje temeljnih svoboščin; poziva egiptovske oblasti, naj strogo podpirajo nedoumna ustavna zagotovila glede teh svoboščin;
3. ponovno poziva egiptovske oblasti, naj nemudoma in brezpogojno izpustijo vse osebe, ki so pridržane zgolj zaradi uveljavljanja svoje pravice do svobode izražanja in mirnega zbiranja, vključno z zagovornicama človekovih pravic Jare Salam in Sane Ahmed Seif; poziva k nemudni izpustitvi aktivista za človekove pravice Ale Abd El Fattaha in odvetnika za zadeve s področja človekovih pravic Mahinurja El Masrija ter k preklicu njunih težkih zapornih kazni; poziva tamkajšnje oblasti, naj razveljavijo prepoved gibanja 6. april in kazni, izrečene njegovim aktivistom, med njimi Ahmedu Maherju in Mohamedu Adelu;
4. je še vedno zelo zaskrbljen zaradi vedno slabših varnostnih razmer v Egiptu, tudi zaradi vse številnejših terorističnih napadov in drugih nasilnih dejanj, odgovornost za katera prevzemajo radikalne islamske skupine; je še posebej zaskrbljen nad razmerami na Sinaju in nad poročili o naraščajoči radikalizaciji, zlasti med mladimi; izraža solidarnost z žrtvami; podpira vsa prizadevanja egiptovskih oblasti za odziv na hudo grožnjo islamskega ekstremizma, na način, ki je v skladu s standardi človekovih pravic; izraža zaskrbljenost nad poročili o pretiranih ukrepih nad lokalnim prebivalstvom, vključno z deložacijo na tisoče prebivalcev Rafe; poudarja, da nasilni boj proti terorizmu le še veča nasilje na obeh straneh, zato egiptovske oblasti poziva, naj odpravijo razloge za ekstremizem tako, da bodo v politični proces vključile vse politične sile; poziva egiptovske oblasti, naj se odzovejo na dolgoletno nezadovoljstvo beduinskih prebivalcev na Sinaju, ki je posledica politične odtujenosti in slabega gospodarskega položaja; poziva k odpravi zatiranja neodvisnih mnenj na Sinaju;
5. je zelo zaskrbljen nad sistematičnim zlorabljanjem pravosodja, ki ga egiptovski režim izrablja za dušenje vseh oblik izražanja različnosti mnenja v državi; poziva egiptovske oblasti, naj strogo podprejo neodvisnost sodstva in naj dejansko zagotovijo pravico do pravičnega sojenja, zapisano v ustavi in mednarodnih standardih;
6. obžaluje, da v vojaško pristojnost sedaj sodijo tudi civilnopravne zadeve, tudi z retroaktivnim učinkom, in da zato zelo številnim civilistom sodijo vojaška sodišča, kar je brez primere; poziva egiptovske oblasti, naj razveljavijo odlok iz oktobra 2014, ki je podlaga za to prakso, in naj v skladu z mednarodnimi in regionalnimi standardi odpravijo sojenje civilistom na vojaških sodiščih;
7. izraža globoko zaskrbljenost nad hudim poslabšanjem okolja, v katerem delajo mediji; poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi novinarjev Al Jazeere, čigar ponovno sojenje je bilo ukazano 1. januarja 2015, in k izpustitvi vseh predstavnikov medijev in blogerjev, ki so bili obsojeni preprosto zato, ker so opravljali zakonite dejavnosti, med njimi so Mahmud Abdel Nabi, Mahmud Abu Zeid, Samhi Mustafa, Ahmed Gamal, Ahmed Fuad in Abdel Rahman Šahen;
8. je popolnoma zgrožen nad množičnim izrekom smrtne kazni privržencem Muslimanske bratovščine, obtoženim na šokantno nepravičnem sojenju, kamor sodi tudi nedavna smrtna obsodba, izrečena 188 obtožencem 2. decembra 2014; poziva k temu, naj se vse te obsodbe razveljavijo, obtožencem pa naj se zagotovi pravično ponovno sojenje, prav tako pa poziva h krepitvi moratorija na smrtno kazen na poti do odprave te krute in nehumane oblike pravice; ponavlja, da EU močno in načelno nasprotuje smrtni kazni; ugotavlja, da je Egipt med vsemi državami na svetu na četrtem mestu po številu izrečenih smrtnih kazni;
9. trdno verjame, da je resnično pluralistična in vključujoča družba temelj dolgotrajne varnosti in stabilnosti v Egiptu; ob tem egiptovske oblasti poziva, naj ponovno pretehtajo označitev osrednje opozicijske organizacije, Muslimanske bratovščine, kot teroristične skupine;
10. obsoja represivni zakon o protestih, sprejet novembra 2013, ki je bil v številnih primerih uporabljen zato, da so oblasti prepovedale vsakršno obliko protesta v znak kritike režima ter so nasilno razgnale in aretirale protestnike; odločno poziva egiptovske oblasti, naj ta zakon razveljavijo ali ga spremenijo in uskladijo z mednarodnimi standardi človekovih pravic;
11. je zaskrbljen nad poročili o izjemno restriktivnem osnutku zakona o nevladnih organizacijah in oblasti odločno poziva, naj poskrbijo, da bo prihodnja zakonodaja skladu z ustavnimi jamstvi o svobodi združevanja;
12. obsoja množične, nezakonite poboje miroljubnih demonstrantov, zlasti članov in podpornikov Muslimanske bratovščine, ki so jih zagrešile egiptovske varnostne sile od vojaškega udara dalje; poziva egiptovske oblasti, naj varnostnim silam ukažejo, da silo nad demonstranti uporabljajo strogo v skladu z mednarodnimi standardi sorazmernosti in nujnosti; obžaluje ozračje, v katerem odgovorni častniki varnostnih sil praktično nikoli v tem letu niso odgovarjali za redno uporabo pretirane sile in druge hude zlorabe;
13. izraža ogorčenje nad vse hujšo represijo nad skupnostjo LGBT v Egiptu, ob vse številnejših aretacijah, tudi pod zelo ponižujočimi pogoji, in težkih zapornih kaznih, ki so izrečene na temelju spolne usmeritve posameznikov; poziva egiptovske oblasti, naj odpravijo sovražno kampanjo, usmerjeno proti lezbijkam, gejem, biseksualcem in transseksualcem; odločno poziva egiptovske oblasti, naj te ljudi prenehajo kriminalizirati na podlagi zakona o „razuzdanosti“ ter izpustijo vse, ki so bili po tem zakonu aretirani in obsojeni na prestajanje zaporne kazni;
14. meni, da je še posebej obžalovanja vredno sodba, ki jo je v prvem egiptovskem sojenju za kaznivo dejanje pohabljanja ženskih spolnih organov 20. novembra 2014 izreklo sodišče za manjša kazniva dejanja v Agi, in egiptovske oblasti in pravosodne organe poziva, naj v skladu z domačo zakonodajo učinkovito raziščejo, preganjajo in obsodijo vse, ki sodelujejo pri teh krutih in škodljivih dejanjih;
15. poziva egiptovske oblasti, naj polno sodelujejo v mehanizmih OZN v zvezi s človekovimi pravicami, tudi tako, da odobrijo še nerešene prošnje za obisk več posebnih poročevalcev OZN, in izpolnijo dano obljubo za odprtje regionalne pisarne urada visoke komisarke OZN za človekove pravice;
16. poudarja, da je raven represije v Egiptu brez primere in takšna, da EU nikakor ne sme do te države nastopati kot običajno, ampak mora nasprotno zagotoviti poglobljen in celovit pregled svojih odnosov s to državo; poziva k hitremu sprejetju ugotovitev Sveta za zunanje zadeve, ki bi morale vključevati dejanske in ciljno usmerjene ukrepe v odgovor na razmere v tej državi; nasprotuje vsaki novi pobudi za sodelovanje EU z egiptovskimi oblastmi, tudi dialogu na tehnični ravni, vse dokler se politični pristop ne pregleda;
17. je osupel nad mlačnim javnim odzivom podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter držav članic glede niza nezaslišanih obsodb zagovornikov človekovih pravic, kar ne ustreza zavezam EU, zlasti tistim po smernicah EU o zagovornikih človekovih pravic, in na kar v Kairu lahko gledajo le kot na podporo sedanji spirali represije; pričakuje, da bo EU, zlasti podpredsednica Komisije/visoka predstavnica ter delegacija EU v Kairu, pospešila svoj javni odziv na prihodnje napade egiptovskega režima na zagovornike človekovih pravic in druge oblike izraženega različnega mnenja, da bo podprla vse, ki so v nevarnosti ali v priporu ter temeljito spremljala njihova sojenja;
18. poziva EU, naj sprejme seznam egiptovskih zapornikov vesti, saj bo njihova usoda lahko uporabljena kot konkretni element za opredelitev prihodnjih odnosov med EU in Egiptom;
19. poudarja očitno dvojne standarde EU do množičnih pobojev protestnikov, ki se dogajajo v partnerskih državah, in opozarja na kontrast med pomanjkljivim odzivom EU na dogodke na trgu Raba avgusta 2013 in prisilnimi ukrepi, ki jih je Unija sprejela po zatrtju protestnikov leta 1989 na trgu Večnega miru v Pekingu in leta 2005 v mestu Andižan v Uzbekistanu; poziva države članice, naj po zgledu hitrega odziva na brutalno zatrtje protestnikov v še eni državi evropske sosedske politike, Ukrajini, sprejmejo ustrezne ukrepe, med njimi zamrznitev sredstev in prepoved izdaje vizuma, proti vsem, ki so odgovorni za kršitve človekovih pravic, nasilje in uporabo pretirane sile v Egiptu;
20. obžaluje neprekinjeno sodelovanje na varnostnem področju in napovedano sklenitev pogodb za prodajo orožja med državami članicami, zlasti Francijo, in Egiptom, kar je v nasprotju s skupnim stališčem EU do izvoza orožja; poziva k temu, da se na ravni celotne Unije sprejme prepoved izvoza vseh oblik opreme za varovanje in vojaške pomoči Egiptu; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj poroča o trenutnem stanju vojaškega in varnostnega sodelovanja držav članic z egiptovskim režimom, pa tudi o ugotovitvah pregleda držav članic o njihovi varnostni pomoči Egiptu, kot je bilo sklenjeno na Svetu za zunanje zadeve avgusta 2013;
21. ponavlja poziv podpredsednici Komisije/visoki predstavnici, naj pojasni specifične ukrepe, ki so bili sprejeti v odziv na sklep Sveta za zunanje zadeve avgusta 2013 o tem, da se pregleda pomoč EU Egiptu; prosi za pojasnilo Komisije glede trenutnega stanja precejšnjih sredstev, ki so bili dodeljeni petim programom proračunske podpore, in glede načrtov za njihovo porabo v skladu s smernicami Komisije za proračunsko podporo in priporočil Računskega sodišča iz junija 2013; poziva Komisijo, naj pojasni varovala, ki so bila vzpostavljena pri programih, financiranih iz sklada za spodbujanje naložb v sosedstvo, kar zadeva nevarnost korupcije ter gospodarske in finančne subjekte, ki jih nadzira vojska;
22. poziva k takojšnji prekinitvi vseh dogovorov z egiptovskimi oblastmi glede spodbujanja trgovine, vključno z zamrznitvijo izvajanja ocene učinka na trajnostni razvoj kot pripravo na poglobljeni in celoviti sporazum o prosti trgovini;
23. resno dvomi o pravičnosti, vključenosti in verodostojnosti bližnjih parlamentarnih volitev glede na neprestano omejevanje temeljnih svoboščin in spremenjeni volilni okvir, ki je požel številne kritike, da ne ustreza mednarodnim demokratičnim standardom; vztraja, da bi morala podpredsednica Komisije/visoka predstavnica v primeru, da bi bila EU pozvana k spremljanju teh volitev, povabilo o napotitvi opazovalne misije zavrniti v skladu z mednarodnimi standardi in standardi EU o opazovanju volitev; poziva EU, naj egiptovskim oblastem jasno naznani, da bodo izvedba in izidi teh volitev odločilno vplivali na prihodnji razvoj odnosov med EU in Egiptom; obžaluje, da je bila maja 2014 v Egipt napotena misija EU za opazovanje volitev s polnimi pooblastili, saj je bila izpeljana v nasprotju s smernicami EU za opazovalne misije;
24. ponovno spodbuja podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj na naslednjem zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice zbere pogum in v imenu EU podpre resolucijo o razmerah v Egiptu, s katero bi med drugim uvedli mednarodno preiskavo o ubojih protestnikov ter obtožbah o mučenju in slabem ravnanju, ki naj bi ga zakrivile varnostne sile po vojaškem udaru;
25. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, parlamentom in vladam držav članic ter predsedniku in vladi Arabske republike Egipt.
- [1] Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0007.