Predlog resolucije - B8-0023/2015Predlog resolucije
B8-0023/2015

PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Egiptu

12.1.2015 - (2014/3017(RSP))

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 123(2) Poslovnika

Ignazio Corrao, Fabio Massimo Castaldo, Dario Tamburrano v imenu skupine EFDD

Postopek : 2014/3017(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B8-0023/2015
Predložena besedila :
B8-0023/2015
Razprave :
Sprejeta besedila :

B8-0023/2015

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Egiptu

(2014/3017(RSP))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Egiptu, zlasti tistih z dne 17. julija 2014 resolucije o svobodi izražanja in zbiranja v Egiptu[1] in z dne 6. februarja 2014 o razmerah v Egiptu[2],

–       ob upoštevanju svoje resolucije z 23. oktobra 2013 o evropski sosedski politiki na poti k močnejšemu partnerstvu: stališče EP v zvezi s poročili o napredku za leto 2012[3],

–       ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med EU in Egiptom iz leta 2001, ki je začel veljati leta 2004 in je bil okrepljen z akcijskim načrtom iz leta 2007, ter poročila Komisije o napredku pri izvajanju tega sporazuma z dne 20. marca 2013,

–       ob upoštevanju ustave Egipta, ki je bila sprejeta na referendumu 14. in 15. januarja 2014,

–       ob upoštevanju egiptovskega zakona št. 107 o pravici do javnega zbiranja, pohodov in miroljubnih protestov z dne 24. novembra 2013,

–       ob upoštevanju odloka egiptovskega predsednika št. 136 o okrepitvi sankcij za poškodovanje javne in vladne infrastrukture z dne 27. oktobra 2014,

–       ob upoštevanju programa začasne egiptovske vlade za ohranjanje poti do demokracije,

–       ob upoštevanju govora egiptovskega predsednika Abdela Fataha Al Sisija z dne 1. januarja 2015 o islamskemu ekstremizmu in z dne 6. januarja 2015 o tem, da morajo biti odnosi med egiptovskimi muslimani in kristjani mirni in tvorni,

–       ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja Ban Ki Muna z dne 25. oktobra 2014 o terorističnih napadih na polotoku Sinaj,

–       ob upoštevanju govora rezidenčne koordinatorice ZN in rezidenčne predstavnice UNDP v Egiptu Anite Nirody z dne 9. decembra 2014 o prizadevanjih Egipta za posodobitev in povečanje preglednosti protikorupcijskih institucij in institucij za zagotavljanje odgovornosti,

–       ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–       ob upoštevanju Mednarodnega pakta o političnih in državljanskih pravicah, ki ga je podpisal tudi Egipt,

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker je imela egiptovska vlada ključno vlogo pri vzpostavljanju premirja med Izraelom in Palestino in kasnejši prekinitvi ognja za nedoločen čas po sedemtedenskem konfliktu, ki je julija in avgusta 2014 zahteval življenje skoraj 2200 Palestincev in 70 Izraelcev;

B.     ker je predstavnik Egipta pri ZN Amr Abu Al Ata predložil resolucijo o razmerah v Palestini, s poudarkom na nedavnih dogodkih v vzhodnem Jeruzalemu, ki je bila sprejeta novembra 2014 na 60. plenarnem zasedanju ZN;

C.     ker je Egipt 5. januarja 2015 vzpostavil krizni štab za 20 krščanskih Egipčanov, ki so bili ugrabljeni pri dveh različnih incidentih v Libiji;

D.     ker so se agenti Islamske države za operativne in obveščevalne dejavnosti infiltrirali na polotok Sinaj in prevzeli oblast nad džihadistično skupino Ansar Beit Al Makdas ter s tem odprli novo nevarno fronto proti Egiptu in Izraelu; ker je egiptovska vojska oznanila, da namerava varovalni pas na polotoku Sinaj, ki poteka vzdolž meje z Gazo, razširiti za do dva kilometra;

E.     ker je bilo 24. oktobra 2014 ubitih 28 egiptovskih vojakov, dodatnih 30 pa je bilo ranjenih, ko je na varnostni kontrolni točki Karm Al Kavadis v guvernatu Severni Sinaj eksplodiral avtomobil bomba;

F.     ker je egiptovski predsednik Abdul Fatah Al Sisi v svoji izjavi ob obisku koptske božične maše dne 6. januarja 2015 pozval k „verski revoluciji“ in muslimanske voditelje prosil za pomoč v boju proti ekstremizmu;

G.     ker ima EU z Egiptom sklenjen pridružitveni sporazum, ki je začel veljati 1. junija 2004 in je osredotočen na sodelovanje pri demokratični in socialni reformi, gospodarski posodobitvi, vprašanja migracij in trgovino;

H.     ker se Egipt še vedno sooča s političnimi pretresi, ki vodijo do hudih kršitev pravice do poštenega sojenja, svobode izražanja in zbiranja, verske svobode in enakosti spolov;

I.      ker so bili 23. junija 2014 trije novinarji Al Džazire obtoženi, da so krivo poročali ter da pripadajo terorističnim celicam oziroma jim pomagajo, in so bili obsojeni na sedem- do desetletno zaporno kazen; ker so v pozivu egiptovskega sodišča k ponovnemu sojenju trem zaprtim novinarjem Al Džazire priznane velike pomanjkljivosti pri prvotnih obsodbah, novinarji pa so še vedno neupravičeno zaprti;

J.      ker je predsednik Al Sisi oktobra 2014 izdal odlok, zakon št. 136 iz leta 2014, ki določa, da bo vsa „javna in ključna infrastruktura“ za naslednji dve leti pod vojaško jurisdikcijo,

K.     ker tožilci oktobrski dekret uporabljajo retroaktivno za predajo civilnih zadev, ki se že preiskujejo ali čakajo na sojenje na civilnem sodišču, vojaškim sodiščem;

L.     ker egiptovska vojaška sodišča torej delujejo pod pristojnostjo ministrstva za obrambo in ne pod pristojnostjo rednih pravosodnih organov, sodniki pa so aktivni vojaški častniki;

M.    ker so lahko tudi otroci v pristojnosti vojaških sodišč;

N.     ker je Afriška komisija za človekove pravice in pravice ljudstev pri razlagi Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev, ki jo je podpisal tudi Egipt, navedla, da vojaška sodišča pod nobenim pogojem ne bi smela imeti sodne pristojnosti nad civilisti;

O.     ker je egiptovsko kazensko sodišče po terorističnem napadu avgusta 2013 na policijsko postajo blizu Kardase, pri katerem je bilo ubitih enajst policistov in dva civilista, 2. decembra 2014 z množično obsodbo 188 obtožencem izreklo začasno smrtno kazen;

P.     ker je še pred to zadevo neki sodnik v guvernatu Minja marca in aprila 2014 v okviru dveh sodnih postopkov zaradi drugih napadov na policijske postaje, pri katerih sta umrla vsaj dva policista, izrekel 1212 smrtnih kazni;

Q.     ker je po ugotovitvah vladne študije 99,3 % Egipčank navedlo, da so v svojem življenju že bile nadlegovane, in ker moški v Egiptu še vedno redko odgovarjajo za posilstvo ali spolno nadlegovanje;

R.     ker homoseksualnost po egiptovskem pravu sicer ni izrecno prepovedana, država pa lezbijke, geje, biseksualce in transeksualce na podlagi obtožb, kot so „razuzdanost“ in „sramotna dejanja v javnosti “, preganja in zapira ;

S.     ker vlada predsednika Mursija, v kateri je prevladovala Muslimanska bratovščina, pred njegovim strmoglavljenjem julija 2013 ni spoštovala varstva pravic in vse pogosteje preganjala novinarje, zlorabljala policijske organe in izvajala sektaško nasilje;

1.      priznava strateško vlogo Egipta pri reševanju problema infiltracije terorističnih celic Islamske države na polotok Sinaj, pri razkrivanju celic, v okviru katerih Islamska država novači v drugih delih države, in za stabilnost v Sredozemlju;

2.      ceni uspešna prizadevanja Egipta za končanje sovražnosti med Izraelom in Palestino poleti leta 2014;

3.      pozdravlja institucionalne reforme Egipta in njegova prizadevanja za posodobitev in povečanje preglednosti protikorupcijskih institucij in institucij za zagotavljanje odgovornosti;

4.      z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so bili številni politični nasprotniki, miroljubni protestniki, novinarji, blogerji, sindikalisti, aktivisti civilne družbe in pripadniki manjšin tudi po odstranitvi predsednika Mursija zaprti brez poštenega sojenja;

5.      želi pristojne egiptovske oblasti, predsednika Al Sisija in začasno vlado spomniti, da bi morali ne glede na svoj legitimni boj proti terorizmu izpolnjevati svoje nacionalne in mednarodne obveznosti glede varovanja človekovih pravic;

6.      poziva vse politične akterje, naj zagotovijo, da bo prehod k demokratičnim volitvam, predvidenim za konec marca 2015, potekal gladko in brez nasilja;

7.      je zaskrbljen zaradi omejene svobode izražanja in zbiranja ter vse pogostejših vojaških sojenj v civilnih zadevah po sprejetju zakona št. 136;

8.      poziva EU in njene države članice, naj oblikujejo in izvajajo celovito in usmerjeno strategijo, s katero bodo vse egiptovske politične stranke in akterje vključile v resničen in vključujoč dialog, in tako okrepijo demokratični proces, krog nasilja na vseh straneh pa prekinejo;

9.      izraža solidarnost z egiptovskim prebivalstvom in sožalje družinam vseh žrtev terorizma in vseh, ki so umrli, ker so egiptovske oblasti uporabile prekomerno silo;

10.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, parlamentom in vladam držav članic ter parlamentu in vladi Egipta.