Predlog resolucije - B8-0031/2015Predlog resolucije
B8-0031/2015

PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Libiji

12.1.2015 - (2015/3018(RSP))

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 123(2) Poslovnika

Fabio Massimo Castaldo, Ignazio Corrao, Dario Tamburrano, Valentinas Mazuronis v imenu skupine EFDD

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0011/2015

Postopek : 2014/3018(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B8-0031/2015
Predložena besedila :
B8-0031/2015
Razprave :
Sprejeta besedila :

B8-0031/2015

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Libiji

(2015/3018(RSP))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Libiji,

–       ob upoštevanju pregledanega poročila podporne misije Združenih narodov v Libiji (UNSMIL) in Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice z naslovom „Najnovejši pregled kršitev mednarodnega prava o človekovih pravicah in humanitarnega prava v nasilnih razmerah, ki vladajo v Libiji“ z dne 23. decembra 2014,

–       ob upoštevanju sporočila za medije misije UNSMIL z dne 10. januarja 2015 o novem krogu libijskega političnega dialoga prihodnji teden v prostorih OZN v Ženevi;

–       ob upoštevanju skupne izjave vlad Francije, Nemčije, Italije, Španije, Združenega kraljestva in Združenih držav Amerike z dne 10. januarja 2015 o Libiji,

–       ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 10. januarja 2015 o najnovejšem razvoju dogodkov v Libiji,

–       ob upoštevanju izjave, v imenu Evropske unije, podpredsednice Komisije/visoke predstavnice z dne 16. februarja 2014 o Libiji,

–       ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 2144 (2014) z dne 13. marca 2014, s katero je bil mandat UNSMIL podaljšan,

–       ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 2174 (2014) z dne 27. avgusta 2014 o konkretnih ukrepih za prepoved potovanja in zamrznitev sredstev,

–       ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice z dne 30. decembra 2014 o najnovejšem nasilju v Libiji,

–       ob upoštevanju skupne izjave o Libiji, ki so jo 3. decembra 2014 podali zunanji ministri Francije, Nemčije, Italije, Španije in Združenega kraljestva, državni sekretar ZDA, podpredsednica Komisije/visoka predstavnica in pomočnik generalnega sekretarja OZN za politične zadeve,

–       ob upoštevanju ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dodatnih protokolov iz leta 1977 ter ob dolžnosti vseh strani v oboroženem konfliktu, da ne glede na okoliščine spoštujejo mednarodno humanitarno pravo in zagotavljajo njegovo spoštovanje,

–       ob upoštevanju Konvencije o varnosti osebja Združenih narodov in spremljevalnega osebja ter njenega izbirnega protokola,

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker je Libija skozi celotno leto 2014 živela v notranjih političnih bojih, ki so se razvili v nasilen boj za oblast med dvema rivalskima sedežema vlade in številnimi nasprotnimi strujami nacionalistov, islamistov, plemenskih in regionalističnih sil, kar vse skupaj prerašča v vsesplošno vojno;

B.     ker oba nasprotna parlamenta in vladi prispevata k vse hitrejši drobitvi Libije v regionalne cone upravljanja, medtem ko sami vladi ostajati talki interesov oboroženih skupin;

C.     ker Libija živi v neprestanih oboroženih spopadih in drugih nasilnih dejanjih ter se po vsej državi kršijo in zlorabljajo mednarodne človekove pravice in humanitarno pravo, ker vsa ta dejanja zahtevajo visok človeški davek, njihova posledica pa je množično razseljevanje in težka humanitarna kriza;

D.     ker so se libijske politične stranke dogovorile o novem krogu političnega dialoga za končanje politične in varnostne krize v državi; ker bo prihodnji teden organiziran sestanek, ki ga bo v prostorih OZN v Ženevi gostila podporna misija OZN v Libiji (UNSMIL);

E.     ker je posebni predstavnik OZN za Libijo Bernardino León, v želji vzpostaviti ugodno okolje za izvedbo dialoga, vpletenim stranem predlagal, naj za nekaj dni zamrznejo vojaške operacije;

F.     ker je libijsko vrhovno sodišče 6. decembra 2014 odločilo, da so splošne volitve, ki so potekale junija 2014, neustavne in da je treba razpustiti parlament in vlado, ki sta bila sklicana na podlagi izidov teh volitev;

G.     ker so milice, ki nadzirajo mesto Derna, konec oktobra 2014 prisegle zvestobo islamski državi (ISIS); ker je vzhodna libijska veja ISIS 8. januarja 2015 sporočila, da je usmrtila poročevalca Sofiana Šurabija in kameramana Nadhirja Ktarija;

H.     ker je libijsko letalo sil, zvestih vladi v Tobruku, 4. januarja 2015 bombardiralo grški tanker, zasidran od obale, pri čemer sta bili dve osebi ubiti in dve ranjeni;

I.      ker je prišlo v zadnjih mesecih do niza napadov, proti-napadov, terorističnih in zračnih napadov, ki so jih izvedle vse strani, kar je še dodatno poslabšalo razmere, zahtevalo številne smrtne žrtve, na tisoče prebivalcev pa je zbežalo z domov;

J.      ker se zaradi vsesplošnih spopadov okoli pristanišč, letališč in naftnih polj, v katerih je običajno uporabljeno neprecizno vodeno orožje (zlasti izstrelki raketnega sistema Grad), zelo stopnjuje nevarnost posredne škode in življenjsko ogroža osebje, ki se nahaja na tamkajšnjih napravah;

K.     ker so boji v državi, zlasti okoli pristanišč, vezanih na libijsko naftno industrijo, povzročili hud padec v proizvodnji libijske nafte – zdaj proizvodnja znaša 380.000 sodov na dan v primerjavi z 1,6 milijona sodov do leta 2011; ker se je zaradi sočasnega padca cen nafte libijski primanjkljaj podvojil;

L.     ker je predsednik mednarodno priznanega libijskega parlamenta dejal, da njegova vlada nasprotuje zahodnemu vojaškemu posegu in da bo država, če bo potrebovala vojaško pomoč, to bo zaprosila pri drugih arabskih narodih;

M.    ker naj bi sile generala Haftarja z neko vzhodnoevropsko državo podpisale pogodbo za nakup orožja v vrednosti več milijonov dolarjev in bi se na ta način oskrbele s sodobnim orožjem;

N.     ker v državi deluje tudi skupina Ansar Al Šarija, ki jo je OZN označila za teroristično; ker se je ta skupina nedavno povezala s skupino Libijski ščit 1, formalno sestavnim delom oborožene organizacije sil Libijskega ščita;

O.     ker libijska centralna banka še vedno ravna nevtralno in dejansko milicam z vseh strani konflikta plačuje denar iz naftnih prihodkov;

P.     ker je bistveno vprašanje v konfliktu povezano z nadzorom in upravljanjem nacionalne naftne družbe; ker sta obe strani v konfliktu imenovali svojega naftnega ministra, da bi na ta način prihodke od nafte preusmerili k sebi;

Q.     ker neodvisne organizacije za spremljanje poročajo o več kot 2700 žrtvah v letu 2014;

R.     ker obstaja nevarnost, da je jugovzhodni del Libije postal varno zatočišče terorističnih organizacij, ki lahko brez težav tihotapijo orožje preko državne meje, ki je ni več;

S.     ker je visok uradnik OZN za človekove pravice 23. decembra 2014 dejal, da bi bilo lahko vsesplošno obstreljevanje civilistov v Libiji povod za kazenskopravni pregon zaradi vojnih zločinov;

T.     ker naj bi bile sile Libijske zore in pripadniki sil generala Haftarja krivi za ugrabitve številnih civilistov, ugrabitve pa izvedejo na podlagi dejanske ali domnevne pripadnosti določenemu plemenu, družini ali veri; ker naj bi bili v večini primerov ugrabljeni žrtve mučenja, nekateri pa naj bi zaradi mučenja celo umrli;

U.     ker so 3. januarja 2015 zamaskirani oboroženi moški v osrednji Libiji ugrabili 13 koptskih kristjanov, ki so jih izbrali po tem, ko so preverili dokumente vseh navzočih in med njimi izbrali zgolj kristjane, do tega dogodka pa je prišlo nekaj dni po tem, ko je že bilo ugrabljenih sedem drugih koptov;

V.     ker različne oborožene skupine samovoljno zadržujejo številne migrante, zlasti iz subsaharske Afrike, ki morajo pogosto opravljati fizična dela;

W.    ker je infrastruktura v državi zelo poškodovana, vključno s šolami, bankami, uradnimi vladnimi zgradbami, zasebnimi hišami in bolnicami, škoda pa je v glavnem nastala zaradi vsesplošnega obstreljevanja in uporabe izstrelkov in bomb;

X.     ker je Arabska liga 5. januarja 2015 izrekla podporo libijski poslanski zbornici;

Y.     ker je po začasnih ocenah Frontexa leta 2014 v EU prišlo 280.000 nezakonitih migrantov in prosilcev za azil, od tega jih je 170.000 prispelo v Italijo, v veliki večini iz Libije; ker je med migranti, ki so skušali priti do italijanske obale, v Sredozemskem morju utonilo vsaj 3200 ljudi; ker je program Triton kot naslednik uspešnega programa Mare Nostrum od začetka izvajanja 1. novembra 2014 rešil nad 12.000 migrantov, njegova sorazmerno majhna finančna sredstva in zmogljivosti pa so se izkazali za nezadostne za upravljanje kompleksnih razmer tako uspešno, kot je bilo to v času programa Mare Nostrum;

1.      strogo obsoja hitro stopnjevanje nasilja v Libiji in zlasti to, da so tarča tega nasilja civilisti, kar bi lahko resno ogrozilo možnosti za mirno rešitev konflikta; odločno podpira pogovore pod okriljem OZN v Ženevi in vse strani v konfliktu poziva, naj za ta čas ustavijo vojaške operacije, kot je to v želji vzpostaviti ugodno okolje za pogovore predlagal posebni predstavnik OZN Bernardino León;

2.      poziva vse strani, naj v ženevskem dialogu sodelujejo konstruktivno in v dobri veri, da se najprej vzpostavijo potrebni varnostni pogoji in se končajo oborožene sovražnosti, ki divjajo po različnih delih države, in se kot drugo doseže dogovor o upravljanju preostanka prehodnega obdobja, vključno z oblikovanjem vlade enotnosti, ki bo uživala široko podporo ter bo utrla pot stabilnosti za izvedbo ustavnega procesa, ki bi privedel do sprejetja nove stalne ustave;

3.      poziva vse sosednje države in regionalne akterje, naj podprejo ta proces in z ničemer ne ogrozijo načrtovanih pogovorov v Ženevi;

4.      meni, da je rešitev, dosežena s pogajanji, edina resnično možna in sosednje države ter regionalne in mednarodne akterje ponovno poziva, naj ne sprožijo „nadomestne vojne“; strogo obsoja vse enostranske zunanje posege v ta konflikt, ki bi še dodatno zaostrili sedanje razprtije;
hkrati sosednje države poziva, naj poostrijo mejni nadzor in tako preprečijo tihotapljenje orožja;

5.      meni, da bi bilo treba zaradi sedanjih razmer, odločitve vrhovnega sodišča, nizke udeležbe na volitvah junija 2014 in nezakonitosti splošnega narodnega kongresa poiskati politično rešitev, da bi vpletene strani oblikovale enotno vlado, sprožile ustavni proces, sprejele novo ustavo in izvedle nove volitve;

6.      kot teroristično dejanje odločno obsoja smrt dveh tunizijskih novinarjev, ki so ju usmrtile sile ISIS; izreka sožalje družinam umrlih;

7.      opozarja, da določbe mednarodnih človekovih pravic in humanitarnega prava zavezujejo vse strani, vpletene v bojevanje v Libiji, med te določbe pa še posebej sodijo stroga prepoved neposrednih napadov na civiliste in civilne objekte, prepoved vsesplošnih napadov in obvezni ukrepi za zašćito pred napadom;

8.      obsoja napad na naftne naprave v Sidri in posledice za okolje zaradi tega napada, obsoja še teroristični napad v Tobruku in zračne napade na Misrato, ki so jih izvedle sile generala Haftarja, ki je formalno zaveznik vlada v Tobruku;

9.      poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj bodo pripravljene za to, da sprožijo restriktivne ukrepe, uperjene v vse, ki spodkopavajo možnosti za politično rešitev, Varnostni svet OZN pa poziva, naj pretehta možnost dodatnih ukrepov proti vsem, ki ovirajo dialog, če bi ženevski pogovori ne prinesli napredka;

10.    poziva mednarodna podjetja, naj pred vsakim poslom, vezanim na libijsko nafto, ki pripada libijskemu ljudstvu, preverijo, da na ta način posredno ali neposredno ne financirajo vojskujočih se milic; ponovno poziva mednarodna podjetja, ki delujejo v Libiji, naj razkrijejo svoje finančne posle v energetskem sektorju;

11.    ugotavlja, da misija EU za pomoč na mejah v Libiji ni nujno v položaju, da bi uspešno opravila svojo nalogo; meni, da bi bil poseg v to državo bolj uspešen, če bi bil izveden pod okriljem OZN, še posebej pod okriljem okrepljene misije UNSMIL z razširjenim mandatom za nadzor na mejah;

12.    je seznanjen s tem, da strategija EU za Libijo ni bila uspešna, in podpredsednico Komisije/visoko predstavnico poziva, naj pripravi jasen načrt za prihodnje zaveze EU v tej državi, ki se sooča z vse hujšimi razmerami, ki so bile v obdobju po Gadafiju pogosto zanemarjene;

13.    poziva EU, podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, države članice in mednarodno skupnost, naj se še posebej osredotočijo na humanitarno pomoč, in ponovno poziva vse v konflikt vpletene sile, naj omogočajo neoviran dostop humanitarne pomoči v državo; znova opozarja, da napadi na osebe, ki sodelujejo pri zagotavljanju humanitarne pomoči ali mirovnih misijah po Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča veljajo za vojne zločine;

14.    je globoko zaskrbljen nad humanitarno krizo, ki je posledica konflikta, nad uboji in dejstvom, da je razseljenih več kot 200.000 oseb, nad hudim pomanjkanjem hrane in zdravil ter nad velikim številom uničenih hiš, kmetij in podjetij, kar vse skupaj še otežuje prihodnjo tranzicijo in obnovo države;

15.    strogo obsoja ugrabitve, zajemanje talcev in samovoljni odvzem svobode, pa tudi pridržanja na podlagi posameznikove identitete ali pripadnosti določeni skupini; ponavlja, da so ta dejanja prepovedana in da je treba z vsemi priprtimi osebami – civilisti in borci nasprotnih strani – ravnati humano;

16.    poziva vse borce in njihove vodje, naj opustijo vsa dejanja, ki lahko vodijo v vojne zločine ali zločine proti človečnosti, tudi vsesplošne napade, napade na zdravstvene strukture in reševalna vozila, prisilna izginotja, umore, zajetja talcev, mučenje in drugo grdo ravnanje ter uničevanje lastnine; poziva vodje oboroženih skupin, naj iz svojih enot odpokličejo vse, za katere obstaja sum, da so zakrivili omenjena kazniva dejanja, in poskrbijo, da bodo za svoja dejanja odgovarjali;

17.    meni, da morajo vse strani, odgovorne za resne kršitve in zlorabe človekovih pravic in humanitarnega prava, za svoja dejanja odgovarjati, ne glede na pripadnost tej ali oni strani, in poudarja, da so kazensko odgovorni, tudi pred mednarodnim kazenskim sodiščem, vsi, ki so zagrešili kazniva dejanja po mednarodnem pravu, tudi politični voditelji in poveljniki oboroženih skupin, ki ta dejanja naročijo oziroma ki ne sprejmejo ukrepov za njihovo preprečitev ali kaznovanje;

18.    je izjemno zaskrbljen nad razkrojem libijskih meja in nad tem, da džihadisti tihotapijo orožje med južno Libijo, severnim Malijem, Nigerjem in Čadom;

19.    je seznanjen z odločitvijo libijskega vrhovnega sodišča, vendar ugotavlja, da je bila odločitev izdana v glavnem mestu Tripoliju, ki ga nadzorujejo milice, povezane z islamističnimi gibanji, in da to lahko zbudi dvom o tem, ali je bila odločitev izdana pod pritiskom milic;

20.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, evropski službi za zunanje delovanje, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, Varnostnemu svetu OZN ter poslanski zbornici in splošnemu narodnemu kongresu Libije.