PREDLOG RESOLUCIJE o delovnem programu Komisije za leto 2015
12.1.2015 - (2014/2829(RSP))
v skladu s členom 37(3) Poslovnika in z okvirnim sporazumom o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo
Gianni Pittella, Enrique Guerrero Salom v imenu skupine S&D
B8-0035/2015
Resolucija Evropskega parlamenta o delovnem programu Komisije za leto 2015
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2014 z naslovom „Delovni program Komisije za leto 2015 – Nov začetek“ (COM(2014)0910),
– ob upoštevanju okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo,
– ob upoštevanju zavez predsednika Komisije Junckerja, ki jih je sprejel na plenarnem zasedanju 15. julija 2014, in zavez, ki so jih kandidati za komisarje sprejeli na zaslišanju v Parlamentu,
– ob upoštevanju člena 37(3) Poslovnika,
A. ker se EU po mnogih letih vsiljenih varčevalnih ukrepov, visoke in rastoče brezposelnosti, čedalje večje neenakosti in revščine ter zniževanja socialnih standardov sooča s tveganjem dolgoročnega nazadovanja ter izgube zaupanja in samozavesti državljanov;
B. ker se je EU kot politični koncept znašla na zgodovinski prelomni točki in ker jo je gospodarska in finančna kriza pahnila v politično krizo, ki se kaže v porastu ekstremizma v skoraj vseh državah članicah;
C. ker bi morala biti zato prednostna naloga EU ponovno vzbuditi upanje evropskih državljanov, zagotoviti trajnostno rast in kakovostna delovna mesta ter postaviti temelje za nov trajnostni model po krizi, v katerem bo v enaki meri zagotovljen gospodarski, socialni in okoljski napredek, ki bo imel tudi učinek vzajemne krepitve;
D. ker gospodarskih svoboščin nikakor ni mogoče postaviti pred socialne pravice in ker morata biti socialni in gospodarski napredek tesno povezana in se medsebojno podpirati;
E. ker posamezniki in podjetja izvajajo davčne goljufije in davčne utaje ter se izogibajo plačilu davkov, to pa skupaj z agresivnim davčnim načrtovanjem vlad izkrivlja notranji trg ter spodkopava kohezijo in solidarnost;
F. ker so nedavni teroristični napadi v Franciji na boleč način Evropo in ves svet spomnili, kako pomembni so strpnost, svoboda izražanja, medkulturno razumevanje in prizadevanja za preprečevanje kakršne koli radikalizacije;
Splošni politični razmisleki
1. ugotavlja, da se agenda Komisije za spremembe osredotoča na delovna mesta in rast, a obžaluje, da delovni program ne obravnava pomislekov Parlamenta v zadostni meri; zato poziva Komisijo, naj uporabi vsa svoja pooblastila, prevzame vodilno vlogo ter postavi temelje za trajnostni gospodarski razvoj, da bi zmanjšala brezposelnost, zlasti med mladimi; poziva Komisijo, naj začne obširno razmišljati o prihodnosti Evrope v vseh njenih razsežnostih, da bi vzpostavili polnopravno politično unijo, ki bi ponovno pridobila demokratično legitimnost;
2. podpira obsežen program naložb, s katerim bi odpravili dramatično vrzel v evropskih naložbah in povečali potencial za rast; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo v regijah EU, ki jih je močno prizadela gospodarska kriza, opravljene tudi zasebne naložbe; opozarja, kako pomembna so naložbam prijazna proračunska pravila, ki bi spodbudila udeležbo držav članic v prihajajočem Evropskem skladu za strateške naložbe (EFSI), pri čemer bi se njihov vloženi kapital in javno sofinanciranje naložbenih projektov izravnali v okviru Pakta za stabilnost in rast, tudi v primeru financiranja iz strukturnih skladov; vztraja, da je treba oblikovati naložbeno strategijo EFSI, ki bi temeljila na ambicioznih projektih ter bila usmerjena k ustvarjanju kakovostnih delovnih mest, spremljanju prehoda na nizkoogljično gospodarstvo in zagotavljanju socialne in ozemeljske kohezije v EU;
3. poziva k temu, da se za EFSI zagotovi ustrezno upravljanje na podlagi skupnosti; poziva Komisijo, naj vse razpoložljive rezerve v Paktu za stabilnost in rast uporabi za naložbe, rast in delovna mesta;
4. je izjemno zaskrbljen nad tem, da delovni program Komisije ne vsebuje oprijemljive socialne razsežnosti, kar priča o resnem pomanjkanju razumevanja posledic krize v številnih državah članicah; poziva Komisijo, naj odpravi to pomanjkljivost z ukrepi in predlogi, s katerimi bi v letu 2015 izpopolnila svoj delovni program; je seznanjen z načelom politične diskontinuitete, a je zaskrbljen, da bi utegnilo, če se ne bo uporabljalo z občutkom in premišljeno, povzročiti oslabitev ali opustitev nekaterih bistvenih ciljev brez ustrezne politične razprave; poudarja, da socialna in okoljska zakonodaja ne sme postati žrtev programa REFIT;
5. meni, da mora potrebne strukturne reforme voditi napredna vizija (na primer okrepitev izobraževanja in vseživljenjskega usposabljanja za povečevanje gospodarske učinkovitosti ali socialno in zdravstveno varstvo, ki blaži posledice za prizadete zaradi krize), ki pa ne smejo poslabšati življenjskih razmer, v katerih živijo ljudje, ali povečati verjetnosti deflacije; meni, da morajo te reforme zbližati socialne in davčne politike, katerih cilj je zmanjšati nepošteno konkurenco med delavci EU in državami članicami;
6. poziva k učinkoviti spremembi davčne politike EU, Komisijo pa poziva, naj se bori proti davčnim goljufijam, davčnim utajam, izogibanju plačilu davkov in agresivnemu davčnemu načrtovanju na svetovni ravni; pozdravlja namero Komisije o pripravi akcijskega načrta ter kmalu pričakuje drzne in hitre ukrepe; poziva Komisijo, naj na osrednjih področjih pripravi dodatne predloge, vključno z uvedbo poročanja po državah za čezmejna podjetja, in sicer za vse sektorje in vse države, v katerih delujejo;
7. poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajne predloge za energetsko unijo, ki bi se opirala na energetsko učinkovitost, obnovljive vire energije in pametno infrastrukturo, spremljal pa bi jo trajnosten in konkurenčen industrijski sektor EU;
8. poziva Komisijo, naj pripravi konkretne predloge za bolj proaktivno in prilagodljivo migracijsko politiko EU, ki bi tako beguncem in prosilcem za azil kot ekonomskim migrantom odprla in zagotavljala zakonite poti v EU, prav tako pa bi se spoprijela z izzivi, s katerimi se na področju migracije zaradi nezakonitih tihotapcev in trgovcev z ljudmi sooča EU;
9. odločno nasprotuje napovedi Komisije, da namerava umakniti vrsto zakonodajnih predlogov, zlasti zakonodajo o kakovosti zraka (000 Evropejcev vsako leto umre zaradi onesnaženosti zraka) in sveženj o odpadkih, ki sta ju sozakonodajalca začela obravnavati šele pred kratkim; odločno nasprotuje umiku direktive o porodniškem dopustu;
10. meni, da bi bilo treba druge zakonodajne predloge, o katerih se razpravlja, kadar se jih umakne ali zamujajo, pravočasno predložiti v oceno njihove evropske dodane vrednosti in temeljito politično analizo pasti, na katere so naleteli, nato pa bi jim morali v šestih mesecih slediti nadomestni predlogi; meni, da Komisija s predlogom o umiku in nadomestitvi pobud, kadar se v določenem obdobju ne doseže dogovor (kot na primer pri predlogu uredbe o proizvodnji in označevanju organskih proizvodov ali predlogu o programu dobave sadja, zelenjave in mleka šolam) ne izpolnjuje zahtev iz Pogodbe;
11. poudarja, da je treba notranjo politiko EU povezati s svetovnimi izzivi na področju podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja (leto 2015 je evropsko leto za razvoj) ter spodbujati javno razpravo o trgovinskih pogajanjih z Združenimi državami Amerike (v zvezi s čezatlantskim partnerstvom za trgovino in naložbe (TTIP)); opominja, da bi moralo biti leto 2015 leto, ko bo EU prevzela dejavno vlogo pri ponovnem zagonu bližnjevzhodnega mirovnega procesa;
12. je ogorčen nad nedavnimi terorističnimi hudodelstvi v Franciji in nad ogrožanjem svobode izražanja; izraža solidarnost z žrtvami teh napadov; vztraja pri tem, da bi morali vsi predlogi Komisije za povečanje varnosti državljanov dokazati dodano vrednost in upoštevati potrebo po ohranjanju enotnosti ter temeljnih pravic in evropskih vrednot demokracije, solidarnosti in strpnosti; poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe, s katerimi bi dodatno okrepila sodelovanje med organi kazenskega pregona, da bi lahko bolje preprečevali tovrstne zločine, pa tudi ukrepe, s katerimi bi preprečili kakršno koli radikalizacijo ter izboljšali medkulturno razumevanje in družbeno-gospodarsko vključevanje manjšin v Evropi;
Socialna razsežnost
13. meni, da bi moral biti osrednji cilj Komisije okrepiti evropski socialni model, saj gre za način življenja, s katerim je EU že dolgo vodilna v svetu, ter dolgoročno povečati njegovo stabilnost in trajnost;
14. opozarja, da je 25 milijonov Evropejcev, med njimi 5 milijonov mladih, brezposelnih in da sta se revščina in socialna izključenost naglo povečali ter večino ranljivih družbenih skupin, zlasti ženske, mlade, otroke ter starejše in invalide, pahnili v bedo; poziva Komisijo, naj prednostno obravnava vprašanja čedalje večje neenakosti v državah članicah in regijah in med njimi, diskriminacije na trgu dela, prekarnih zaposlitev, rastoče revščine kljub zaposlitvi, revščine otrok ter socialnega dampinga, ki so zaušnica evropskim vrednotam in spodkopavajo njen potencial za rast in konkurenčnost;
15. poziva novo Komisijo, naj načela delavskih pravic, socialnega dialoga, socialnega varstva, dostojnega plačila, zdravja in varstva na delovnem mestu, pravične obdavčitve in enakopravnih pogojev za vse, ne glede na spol ali narodnost, postavi kot temelje svojega delovnega programa; poziva Komisijo, naj za vse prihodnje zakonodajne predloge uvede obvezne ocene socialnih učinkov; obžaluje, da delovni program Komisije ne priznava, da so v zvezi s tem osrednjega pomena enake možnosti in enakost spolov, zlasti ko gre za porodniški dopust in sestavo odborov družb;
16. svari pred nevarnostjo socialnega dampinga in tekmovanja v zniževanju standardov med evropskimi delavci in socialnimi sistemi in zahteva, da Komisija predstavi jasen in trajnosten koncept prava družb EU, prav tako pa upošteva zaveze, ki jih je sprejela na zaslišanjih pred Parlamentom, ter predstavi predlog popolne spremembe direktive o napotitvi delavcev;
Gospodarski, proračunski in okoljski izzivi
17. meni, da bi morali biti med cilji v novem naložbenem načrtu za Evropo, ki ga je pripravila Komisija (in zajema Evropski sklad za strateške naložbe kot enega od potrebnih odzivov za obravnavo katastrofalnih gospodarskih razmer v EU), v ospredju promet, infrastruktura, energetska infrastruktura, digitalne, kulturne in kreativne panoge, telekomunikacijska infrastruktura, izobraževanje, poklicno usposabljanje, raziskave, znanost in inovacije, obsežen poudarek pa bi bilo treba nameniti tudi energetski učinkovitosti in dekarbonizaciji gospodarstva; pričakuje, da bo Komisija v tesnem sodelovanju s sozakonodajalcema oblikovala podrobno arhitekturo naložbenega načrta, da bo v čim večji meri vplival na pametne naložbe, imel visoko družbeno-gospodarsko dodano vrednost in podprl podjetništvo, rast in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest; poziva, naj se izvajanje naložbenega načrta ocenjuje dvakrat letno;
18. spominja na ambiciozne cilje strategije Evropa 2020 in poudarja, da je treba pripraviti ambiciozne zakonodajne predloge za izvajanje podnebnega in energetskega svežnja 2030, zlasti na področju vključujoče rasti in prehoda v trajnostno in energetsko učinkovito gospodarstvo; poziva Komisijo, naj se pri oblikovanju novega naložbenega načrta EU opira na te cilje; glede na vmesni pregled strategije, ki se obeta, pričakuje, da bodo prednostne naloge s področja socialnih in okoljskih politik deležne širše obravnave in enake pozornosti kot gospodarski in finančni premisleki ter da bo uspelo doseči politično in operativno skladnost med strategijo in novim naložbenim načrtom; želi, da EU pri pogajanjih o podnebnih spremembah na konferenci COP 21 konec leta 2015 v Parizu odigra vodilno vlogo;
19. pričakuje, da bo Komisija hitro dosegla rezultate pri povišanju cene ogljika v sistemu trgovanja z emisijami EU, da bi spodbudili in zagotovili dolgoročne zasebne naložbe v dekarbonizacijo ter omejili seznam izjem v sistemu dodeljevanja za sektorje, pri katerih obstaja nevarnost selitve, s čimer bi spodbudili naložbe v nov trajnosten energetski model;
20. spominja na svojo napredno resolucijo o energetsko-podnebnem svežnju 2030 in poziva Komisijo, naj se pri zakonodajnih predlogih opre na tri zavezujoče cilje glede emisij CO2, energetske učinkovitosti in proizvodnje na podlagi obnovljivih virov energije;
21. poziva k ambiciozni industrijski politiki EU, ki bi omogočila razvoj novega blaga in storitev ter prestrukturiranje industrijskih procesov z inovacijami, s tem pa bi posodobili industrijo EU in opravili prehod v na znanju temelječe, digitalno, nizkoogljično in z viri gospodarno gospodarstvo; poziva Komisijo, naj okrepi podporne ukrepe za vzpostavitev evropskega raziskovalnega prostora, dobljene raziskovalne rezultate pretvori v komercialno izdelano blago in storitve ter spodbuja digitalni prehod;
22. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo delovni program ustrezno odražal načelo trajnostnega razvoja, kakor je opredeljeno v ustanovnih pogodbah in vključeno v portfelj prvega podpredsednika Komisije, in ga podkrepil s konkretnimi zakonodajnimi predlogi;
23. poudarja, da imata sveženj o odpadkih in direktiva o kakovosti zraka izjemen potencial obsežno in dolgoročno pozitivno učinkovati na trajnostni razvoj in ustvarjanje delovnih mest, prinašata pa tudi večje koristi za zdravje in okolje; opominja Komisijo, da bi morali predlogi o krožnem gospodarstvu ostati na vrhu seznama in se še naprej izvajati, med drugim s postavitvijo zavezujočih ciljev glede učinkovite rabe virov in uvedbo kazalnikov ogljičnih odtisov ter rabe zemlje, vode in materiala; opozarja Komisijo, da je celoten sveženj o kakovosti zraka, vključno s predlogom nove direktive o nacionalnih zgornjih mejah za emisije, izjemno pomemben in bo državljanom prinesel pomembne zdravstvene, gospodarske in okoljske prednosti;
24. poziva Komisijo, naj razmisli o trenutnih izzivih na področju okolja in zdravja, saj okoljske razmere negativno vplivajo na zdravje ljudi, in pripravi načrtovane strategije, zlasti strategijo o povzročitelju endokrinih motenj, obravnavano v sedmem okoljskem akcijskem programu;
25. obžaluje, da delovni program Komisije ne vsebuje izobraževalne in kulturne razsežnosti, ki bi poudarili ustvarjalno razsežnost rasti, zaposlovanja in konkurenčnosti evropskega sistema in industrije; poziva Komisijo, naj sprejme odločnejši, medsektorski pristop k spodbujanju digitalnih in kulturnih panog, da bi okrepili človekove pravice ter spodbujali ustvarjalnost, kulturo in izobraženost državljanov EU;
26. meni, da mora Komisija obvezno nadaljevati delo, ki ga je opravila v prejšnjem zakonodajnem obdobju, in še naprej pripravljati predloge o vlogi in priznavanju socialnega gospodarstva in socialnega podjetništva v EU; poziva Komisijo, naj predloži predlog o evropskih statutih za vzajemne družbe in združenja ter spremenjeni predlog o statutu evropske zadruge in ohrani svoj predlog o statutu evropske fundacije;
27. podpira namero Komisije o oblikovanju novega sistema na ravni EU, ki bi zagotavljal, da se davki poravnajo v državi, v kateri se ustvari dobiček; meni, da bo pravična obdavčitev spodbudila realno in trajnostno gospodarstvo ter ustvarila rast in delovna mesta, in opozarja, da bi bilo treba boj proti davčnim utajam in izogibanju plačilu davkov povezati z nacionalnimi proračuni, pa tudi z razpravo o lastnih sredstvih EU; poziva Komisijo, naj prevzame vodilno vlogo pri oblikovanju skupnih ukrepov EU za boj proti davčnim oazam, vključno s predlogom o 14. direktivi na področju prava družb, v kateri bi izrecno izločila možnost delitve sedežev podjetij, opredelila davčne oaze, oblikovala črn seznam EU in uvedla konkretne ukrepe za izkoreninjenje davčnih oaz;
28. vztraja pri tem, da novi sistem obdavčitve pravnih oseb ni zgolj ukrep davčnega prava, pač pa bi njegov cilj moral biti tudi pridobivanje novih virov za okrepitev evropske davčne zmogljivosti; opozarja, da se je treba zaradi trenutnih omejitev in pomanjkljivosti evropskega proračuna vsako leto odreči številnim prednostnim nalogam Parlamenta, in to v obdobju, ko bi potrebovali dovolj sredstev za oživitveni načrt EU;
29. je zaskrbljen zaradi krize s plačili v zvezi s proračunom EU, ki ji ni konca, in čedalje večje stopnje neporavnanih računov; poziva Komisijo, naj pripravi konkreten predlog, s katerim bi proračunu EU zagotovila trdno in trajno podlago ter spremenila predvsem sistem lastnih sredstev EU, da bi zmanjšali odvisnost financ EU od nacionalnih sporov;
30. opozarja, da je nujno potrebna sprememba večletnega finančnega okvira, ki bi omogočila izvedbo resničnih reform in povečanje sredstev za izvajanje predlaganega naložbenega načrta ter uskladila večletni finančni okvir z vmesnim pregledom strategije Evropa 2020 in naložbenim načrtom;
31. poziva Komisijo, naj izvede oceno učinka morebitnih prednosti, povezanih s sistemom zavarovanja za primer brezposelnosti na evropski ravni in/ali ravni euroobmočja;
32. poziva Komisijo, naj zagotovi potrebno poglobitev gospodarskega in socialnega usklajevanja v okviru Ekonomske in monetarne unije (EMU), da bi predvsem odpravili čedalje večje razlike med državami članicami euroobmočja, ki spodkopavajo trajnost EMU, pri tem pa pričakuje, da bo Parlament v celoti vključen, morebiti v obliki medinstitucionalnega sporazuma; opozarja, da mora dokončna vzpostavitev EMU prav tako znatno okrepiti demokratično razsežnost;
33. poudarja, da je treba bančno unijo vzpostaviti predvsem z izvajanjem že sprejetih pravil v zvezi z enotnimi nadzornimi in reševalnimi mehanizmi, zlasti z oblikovanjem potrebne ureditve, s katero bi enotnemu skladu za reševanje zagotovili zadostno kreditno sposobnost; v zvezi s tem pričakuje dodatne pobude, predvsem za evropski mehanizem jamstva za vloge;
34. poudarja, kako pomembno je še naprej krepiti regulativni okvir finančnih in bančnih storitev, pri tem pa posebno pozornost nameniti nebančnim kreditnim dejavnostim;
35. vztraja, da bi bilo treba tehnične ukrepe za zaščito morskih organizmov poenostaviti z regionalizacijo, a opozarja, da to ne pomeni koraka nazaj proti sprejemanju odločitev na nacionalni ravni; poziva Komisijo, naj ne le oceni vpliv uredbe o nadzoru ribolova na pravkar sprejeto skupno ribiško politiko, temveč naj stremi tudi k njeni prenovitvi ob koncu leta 2015;
36. poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe, s katerimi bi ob izteku kvot za mleko 31. marca 2015 poskrbela za uravnotežen trg mleka ter preprečila negativne socialne in gospodarske posledice in tveganja za dolgoročne naložbe v sektor;
Migracije in pravosodje, temeljne pravice, potrošniki, digitalna Evropa
37. poziva Komisijo, naj sprejme holističen pristop k migracijski in azilni politiki ter vzpostavi zanesljive mehanizme za solidarnost ter delitev finančnih in drugih odgovornosti med državami članicami; pričakuje, da Komisija ne bo zgolj okrepila obstoječih evropskih instrumentov, temveč tudi raziskala in predlagala nove načine varnega in zakonitega dostopa do EU; meni, da bi morala ta politika zajemati partnerstva s tretjimi državami, s čimer bi podprli varno mobilnost, procese demokratizacije, skupno upravljanje meja, boj proti tihotapljenju in trgovini z ljudmi ter skupno zaščito ljudem v stiski;
38. je zaskrbljen nad tem, da se Komisija ni uspela odzvati na čedalje večje izzive za demokracijo in temeljne svoboščine v nekaterih državah članicah; poziva k ukrepom v zvezi s temi vprašanji, zlasti ko gre za spremljanje temeljnih svoboščin v državah članicah ter svobode medijev in načel pravne države v vsej EU; pričakuje, da bo Komisija predstavila pobude za okrepitev boja proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, spolne usmerjenosti ali identitete, vere ali prepričanja ter invalidnosti ali starosti;
39. meni, da je nenehno slabšanje položaja skupnosti evropskih Romov nesprejemljivo; poziva k jasnemu akcijskemu načrtu, ki bi zmanjšal socialno izključenost Romov iz večinske družbe, obenem pa povečal njihovo socialno vključenost; poudarja potrebo po evropski strategiji za Rome, ki bi bila obsežnejša od sedanjih nacionalnih strategij; poziva h koreniti spremembi nacionalnih strategij za Rome, da bi vanje vnesli primerjalne cilje in učinkovite parametre za merjenje stopnje rasnega sovraštva do Romov in njegovih posledic v državah članicah;
40. poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja za hiter pristop k Evropski konvenciji o človekovih pravicah na način, ki je združljiv s temeljnimi pravicami in evropskimi vrednotami, kakor so opredeljene v ustanovnih pogodbah;
41. obžaluje, da delovni program Komisije ne obravnava podrobneje vloge državljanov EU kot potrošnikov; vztraja pri tem, da je digitalna Evropa precej širši pojem kot zgolj enotni digitalni trg, in meni, da morajo morebitni predlogi zagotavljati varstvo potrošnikov in podatkov, pri tem pa upoštevati socialno razsežnost, univerzalni dostop, vključitev vseh segmentov prebivalstva, nevtralnost omrežja in kulturno raznolikost; opozarja, da je treba uvesti učinkovit mehanizem pravnih sredstev za potrošnike v EU in se spopasti z goljufijami in davčnimi utajami v okviru digitalnih dejavnosti;
42. poziva Komisijo, naj pripravi celovit evropski odziv na težave na področju temeljnih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev v obliki strategije ali načrta EU zoper homofobijo in diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete, kot so že večkrat pozvali Parlament in države članice;
Evropska služba za zunanje delovanje, širitev, sosedska politika
43. je seznanjen z organizacijskimi prizadevanji v novi Komisiji, ki bi morala dati podpredsednici/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko pooblastila, ki ne zajemajo zgolj skupne zunanje in varnostne politike, in zagotoviti boljše vključevanje zunanje razsežnosti politik EU, pri tem pa se opirati na strokovno znanje Evropske službe za zunanje delovanje; vztraja pri tem, da je treba izboljšati komunikacijo med trgovinsko in sosedsko politiko, in poziva Komisijo, naj zagotovi, da migracijska politika v prihodnje ne bo oblikovana, ne da bi se pri tem upoštevala razvojna politika;
44. je prepričan, da bi morala Komisija pokazati predanost ohranjanju politike širitve, tako da bi si prizadevala za odprtje nekaterih pogajalskih poglavij s Turčijo, Črno goro in Srbijo ter ustrezno obravnavala izzive v Bosni in Hercegovini, Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, Albaniji in na Kosovu, da bi v letu 2015 dosegli konkreten napredek na poti do vključitve v EU;
45. ugotavlja, da bo Komisija začela januarja 2015 ocenjevati nacionalne programe gospodarskih reform v državah, ki se pripravljajo na pristop, da bi te prilagodile gospodarsko upravljanje spreminjajočemu se evropskemu modelu; svari Komisijo, naj v teh državah ne ponovi napake, pri kateri bi vladni programi varčevanja ovirali gospodarsko rast;
46. poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje z vzhodnimi sosedami ter s spodbujanjem demokracije in socialne pravičnosti pomaga državam, kot so Ukrajina, Moldavija in Gruzija, pri stabilizaciji; poudarja, da lahko le demokratične in vključujoče vlade vzpostavijo občutek državljanstva, ki je potreben, da bi te države postale odporne na poskuse spodkopavanja njihove suverenosti;
47. poziva, naj EU okrepi prizadevanja, da bi pomagala pri zaključitvi konflikta v Ukrajini in ponovno vzpostavila dialog z Moskvo; v zvezi s tem meni, da so sankcije namenjene spremembi politike ruske vlade; meni, da so ohranitev, okrepitev ali umik sankcij odvisni od stališča Rusije in razmer v Ukrajini;
48. izraža popolno podporo prizadevanjem podpredsednice/visoke predstavnice za hitro oblikovanje skupnega pristopa EU k priznanju palestinske države; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj kot vpliven akter izpolni svoje obveznosti ter poda odločno in celovito mirovno pobudo za bližnjevzhodno regijo, pri njenem oblikovanju pa naj izhaja zlasti iz arabske mirovne pobude;
49. poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj dejavno sodeluje z vsemi regionalnimi in mednarodnimi akterji (zlasti Iranom in Rusijo), ki lahko vplivajo na udeležene v sirskem konfliktu, da bi porazili teroriste Islamske države in končali konflikt v Siriji;
50. pozdravlja prizadevanja podpredsednice/visoke predstavnice, da bi večjo pozornost namenila regiji južnega Sredozemlja; opozarja na izjemen pomen južnega sklopa sosedske politike; ponovno zatrjuje, da mora ta politika temeljiti na sodelovanju pri razvoju, da bi spodbujali stabilnost in blaginjo v regiji; vztraja pri tem, da je treba okrepiti politično in gospodarsko sodelovanje; poziva Komisijo, naj podpre demokratične težnje civilne družbe;
51. je prepričan, da bi morala podpredsednica/visoka predstavnica okrepiti vlogo EU v Latinski Ameriki ter izboljšati in razširiti politične in trgovinske sporazume z latinskoameriškimi državami, pa tudi regionalne in medregionalne procese vključevanja, ki trenutno potekajo;
52. poziva Komisijo, naj na področju varnosti in obrambe spodbuja in oblikuje pristno zunanjo politiko, s katero bo lahko obravnavala konflikte, politično nestabilnost in korupcijo ter spodbujala varnost, spoštovanje človekovih pravic, stabilnost in reševanje konfliktov;
Trgovina, človekove pravice, razvojna politika
53. se strinja s stališčem Komisije, da si je treba prizadevati za uravnotežen trgovinski sporazum z ZDA, saj gre za orodje, s katerim bi pospešili rast in ustvarjanje delovnih mest, obenem pa ohranili zdravstvene, socialne in okoljske standarde EU, pa tudi standarde varovanja podatkov in kulturno raznolikost; meni, da bi moral TTIP zagotoviti smiseln dostop do trga ter spodbujati visoke okoljske in socialne standarde; meni, da sporazum ne bi smel vsebovati mehanizma reševanja sporov med vlagatelji in državo;
54. obžaluje, da delovni program Komisije ne vključuje reforme sistema EU za izvoz blaga z dvojno rabo; poziva Komisijo, naj pripravi strateški dokument, ki bo vseboval cilje širše trgovinske politike EU, ki presegajo TTIP; vztraja pri tem, da morajo vsi trgovinski sporazumi vsebovati zavezujoče klavzule o delovnih in okoljskih standardih;
55. opozarja, da je področje človekovih pravic ena od najpomembnejših prednostnih nalog podpredsednice/visoke predstavnice; ponovno poudarja, da mora pri tem sodelovati z vsemi komisarji, da bi človekove pravice vključila tudi v druga politična področja, zlasti migracijo, razvoj, okolje, internetno upravljanje, trgovino, naložbe, tehnologijo in poslovanje;
56. je zelo zaskrbljen nad humanitarnimi razmerami, v katerih živijo sirski begunci; opozarja, da sta azilna politika in pomoč beguncem osrednja instrumenta človekovih pravic, zlasti kadar ljudje bežijo pred konfliktom, zato poziva Komisijo, naj oblikuje skupno evropsko strategijo, s katero bi sirskim beguncem zagotovili potrebno pomoč, tako da bi oblikovali evropski načrt za zatočišča in sorazmerno porazdelitev beguncev med državami članicami;
57. spodbuja Komisijo, naj izkoristi priložnost, ki jo ponuja leto 2015 za mednarodni razvoj, in v delovnem programu zagotovi popolno usklajenost politik za razvoj; poziva Komisijo, naj dosledno in resno upošteva zaveze glede boja proti epidemiji ebole, ki je izpostavila nujno potrebo po predstavitvi in začetku izvajanja akcijskega programa za svetovno zdravje;
58. je še zmeraj izjemno zaskrbljen zaradi omejitev, predvsem proračunske narave, s katerimi se Komisija sooča pri obravnavi doslej največjega števila vzporednih humanitarnih kriz, in poziva k takojšnji nadaljnji obravnavi akcijskega načrta EU za evropsko soglasje o humanitarni pomoči;
Preglednost in delovni odnosi med Parlamentom in Komisijo
59. opominja predsednika Komisije, da je zavezan preglednemu sodelovanju s Parlamentom v duhu lojalnosti, vzajemnega zaupanja in sodelovanja, in ga poziva, naj spoštuje enakopravnost med sozakonodajalci EU;
60. je razočaran nad načinom komunikacije Komisije, zlasti v obdobju pred predstavitvijo delovnega programa na plenarnem zasedanju 16. decembra 2014; obžaluje pomanjkanje preglednosti in obsoja zmedo in pomanjkanje ustreznih informacij pred objavo in predstavitvijo delovnega programa Komisije; zato poziva Komisijo, naj ponovno vzpostavi zaupanje med Komisijo in Parlamentom, ki je bilo žal načeto;
61. pozdravlja predlog Komisije o oblikovanju obveznega registra lobistov na podlagi medinstitucionalnega sporazuma in izraža pripravljenost za začetek pogajanj, spominja pa tudi na zahtevo, da mora Komisija predložiti zakonodajni predlog za oblikovanje obveznega registra na podlagi člena 352 PDEU ter mu priložiti predlog, ki omogoča oblikovanje obveznega registra z rednim zakonodajnim postopkom;
62. naroči svojemu predsedniku naj to resolucijo posreduje Komisiji in Svetu.