PREDLOG RESOLUCIJE o svobodi izražanja v Turčiji: nedavne aretacije novinarjev in vodstvenih delavcev v medijskih hišah ter načrten pritisk na medije
12.1.2015 - (2014/3011(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Kati Piri, Knut Fleckenstein, Victor Boștinaru, Tanja Fajon, Miroslav Poche, Victor Negrescu, Richard Howitt, Alessia Maria Mosca, Goffredo Maria Bettini, Alessandra Moretti, Liisa Jaakonsaari, Sorin Moisă, Tonino Picula, Javi López, Marlene Mizzi, Nicola Caputo, Pier Antonio Panzeri, Michela Giuffrida, Arne Lietz, Zigmantas Balčytis, Afzal Khan v imenu skupine S&D
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0036/2015
B8-0036/2015
Resolucija Evropskega parlamenta o svobodi izražanja v Turčiji: nedavne aretacije novinarjev in vodstvenih delavcev v medijskih hišah ter načrten pritisk na medije
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Turčiji,
– ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve z dne 16. decembra 2014,
– ob upoštevanju izjave komisarja za človekove pravice Sveta Evrope z dne 15. decembra 2014,
– ob upoštevanju skupne izjave visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednice Komisije in komisarja za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja z dne 14. decembra 2014,
– ob upoštevanju poročila o napredku Turčije za leto 2014 z dne 8. oktobra 2014,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker je turška policija 14. decembra 2014 aretirala novinarje in medijske vodstvene delavce, med njimi glavnega urednika časopisa Zaman Ekrema Dumanlija in generalnega direktorja skupine za radiodifuzijo Samanyolu Hidayeta Karaca; ker je sodnik v Istanbulu izdal nalog, v katerem navaja, da so bili predmet kazenske preiskave zaradi oblikovanja organizacije, ki je „s pritiskom, zastraševanjem in grožnjami poskusila prevzeti državno oblast“, in to „z lažmi, odvzemanjem svobode državljanom in ponarejanjem dokumentov“;
B. ker so policijske racije in aretacije številnih novinarjev in predstavnikov medijev nezdružljive s svobodo medijev; ker aretirane osebe „pričakujejo, da bo obveljalo načelo domneve nedolžnosti, in pozivajo k neodtujljivi pravici do neodvisne in pregledne preiskave v primeru kakršne koli domnevne nepravilnosti, ki v celoti spoštuje pravice obtožencev“;
C. ker je bilo veliko oseb, aretiranih decembra 2014, izpuščenih; ker je sodišče v Istanbulu 19. decembra 2014 najavilo pogojni izpust Ekrema Dumanlija s prepovedjo potovanja, dokler kazenska preiskava ne bo zaključena, in ker je Hidayet Karaca še vedno zaprt, dokler preiskava ne bo zaključena; ker je 31. decembra 2014 sodišče v Istanbulu zavrnilo ugovor tožilca zoper izpust Ekrema Dumanlija in sedem drugih oseb;
D. ker so ustrahovalne izjave politikov in sodni postopki zoper kritične novinarje, skupaj z lastniško strukturo medijskega sektorja, privedli do razširjene samocenzure lastnikov medijev in novinarjev ter odpuščanja novinarjev;
E. ker je visoka koncentracija lastništva medijev v rokah poslovnih konglomeratov, katerih interesi segajo daleč onkraj prostega kroženja informacij;
F. ker je odziv vlade na obtožbe o korupciji decembra 2013 vzbudil hud dvom v neodvisnost in nepristranskost sodstva ter pokazal na naraščajočo nestrpnost do politične opozicije, javnih demonstracij in kritičnih medijev;
G. ker bi morala turška vlada prednostno obravnavati svobodo medijev in vzpostaviti primeren pravni okvir, ki bo zagotovil pluralizem v skladu z mednarodnimi standardi; ker je treba opozoriti na prizadevanja vlade, da bi prepovedala dostop do družbenih medijev, na njen omejevalni pristop k svobodi izražanja ter pritisk na medijske hiše in novinarje;
1. obsoja nedavne policijske racije in pridržanja številnih novinarjev in predstavnikov medijev v Turčiji, do katerih je prišlo dne 14. decembra 2014; opominja, da je svoboden in pluralen tisk bistven sestavni del vsake demokracije, kot sta tudi dolžno pravno postopanje in neodvisnost sodstva; zato poudarja, da je treba glede na ta nedavna pridržanja v vseh primerih (i) zagotoviti zadostne in pregledne informacije o obtožbah proti obtožencem, (ii) obtožencem zagotoviti poln dostop do obremenilnih dokazov in polno pravico do obrambe ter (iii) zagotoviti primerno obravnavo zadev, da bi brez odlašanja in nedvoumno ugotovili resničnost obtožb; poudarja, da takšna dejanja postavljajo pod vprašaj spoštovanje svobode medijev, ki je osrednje načelo demokracije;
2. izjavlja, da je zaskrbljen zaradi nazadovanja pri demokratičnih reformah, zlasti zaradi vse manjše strpnosti vlade do javnih protestov in kritičnih medijev; poudarja pomen svobode tiska in spoštovanja demokratičnih vrednot za postopek širitve EU in meni, da je treba nadaljevati pristopna pogajanja s Turčijo;
3. poudarja, da so številne določbe turškega pravnega okvira in njihova razlaga s strani sodnih organov še naprej ovira za svobodo izražanja ter med drugim medijsko svobodo; opozarja, da sta svoboda izražanja in pluralnost medijev v osrčju evropskih vrednot ter da je neodvisen tisk ključni element demokratične družbe, saj državljanom omogoča, da se dejavno in informirano vključijo v skupne procese odločanja, ter tako krepi demokracijo;
4. izraža globoko zaskrbljenost nad številom novinarjev, ki so v priporu v predkazenskem postopku, in poziva turške pravosodne organe, naj čim prej pregledajo in obravnavajo te primere;
5. poudarja, da morajo prenehati sodni postopki zoper novinarje in pisatelje ter številna odpuščanja, ustrahovanje, nadlegovanje in druge oblike pritiska na kritične medijske hiše in novinarje; poudarja, da takšni ukrepi ovirajo zmožnost novinarjev, da opravljajo svoje poklicne naloge, tudi z obveščanjem javnosti o primerih korupcije in drugih zadevah v javnem interesu, pa tudi da uveljavljajo svojo pravico do izražanja, kar vodi v razširjeno samocenzuro lastnikov medijev in novinarjev; opozarja, da je pravica do širjenja, deljenja in prejemanja informacij zapisana v mednarodni konvenciji o političnih in socialnih pravicah, katere podpisnica je Turčija;
6. poziva turške oblasti, naj pregledajo določbe pravnega okvira, ki se uporabljajo za omejevanje svobode izražanja, združevanja in zbiranja in pravice do dostopa do informacij in jih uskladijo z mednarodnimi standardi; poziva tudi, naj se konča pritisk na kritične medijske hiše in novinarje in njihovo ustrahovanje;
7. je seznanjen, da se prepovedi spletnih mest nesorazmerno pogosto uporabljajo, glede na to, da je bilo v Turčiji avgusta 2014 nedostopnih več kot 50°000 spletnih mest, samo 6000 pa je bilo prepovedanih s sodno odločbo;
8. ugotavlja, da akcijski načrt za preprečevanje kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah ne predvideva revizije vseh ustreznih določb protiterorističnega zakona ali kazenskega zakonika, ki se uporabljajo za omejevanje svobode izražanja; poudarja, da je treba te zakone nujno spremeniti;
9. meni, da so nedavni dogodki, pri katerih prihaja do omejevanja svobode medijev in svobode izražanja, jasno pokazali potrebo po večjem sodelovanju med Turčijo in EU, ne pa manjšem, zlasti glede pravne države in reform na področju temeljnih pravic;
10. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednici Komisije ter vladi in parlamentu Turčije.