Postopek : 2014/2829(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0038/2015

Predložena besedila :

B8-0038/2015

Razprave :

Glasovanja :

PV 15/01/2015 - 11.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :


PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 129kWORD 73k
12.1.2015
PE547.461v01-00
 
B8-0038/2015

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 37(3) Poslovnika in z okvirnim sporazumom o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo


o delovnem programu Komisije za leto 2015 (2014/2829(RSP))


David Borrelli, Fabio Massimo Castaldo, Dario Tamburrano, Valentinas Mazuronis, Rolandas Paksas v imenu skupine EFDD

Resolucija Evropskega parlamenta o delovnem programu Komisije za leto 2015 (2014/2829(RSP))  
B8-0038/2015

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju sporočila Komisije o delovnem programu Komisije za leto 2015 (COM(2014)0910),

–       ob upoštevanju okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo, zlasti Priloge IV sporazuma,

–       ob upoštevanju člena 37(3) Poslovnika,

A.     ker se EU sooča z najhujšo gospodarsko, socialno in politično krizo od svoje ustanovitve;

B.     ker sta gospodarska in dolžniška kriza pokazali, da je potreben nov pristop, pri čemer imajo države članice možnost, da izvajajo svoje lastne proračunske in ekonomske politike;

C.     ker je nujno treba oblikovati strategijo izhoda iz evroobmočja, ki bo ponudila izbiro državam članicam, da se odločijo;

D.     ker je globalna kriza privedla do stagnacije in recesije, ki je povzročila velik negativen učinek na zaposlovanje;

E.     ker so novi postopki za preprečevanje nenadzorovanega proračuna EU, pri čemer je treba nameniti posebno pozornost varčevanju, bistvenega pomena;

F.     ker je zmanjšanje upravnih stroškov pomembno v obdobju gospodarskih pritiskov;

G.     ker so se politike EU v zvezi z vzpostavitvijo in razvojem vseevropskih omrežij v sektorju prometne infrastrukture izkazale za neučinkovite, predrage in včasih celo škodljive;

H.     ker bi se bilo treba bolj osredotočiti na podporo malim in srednje velikim podjetjem (MSP), ki so glavni vir zaposlovanja v Evropi;

I.      ker raven brezposelnosti in zlasti brezposelnosti mladih v številnih državah članicah zaustavlja krepitev njihovega ekonomskega potenciala, poslabšuje socialno pravičnost in splošno socialno kohezijo;

J.      ker so se varčevalne politike, ki jih je sprejela EU, izkazale za neuspešne in škodljive;

K.     ker je pomembno zagotoviti enako plačo za enako delo;

L.     ker bi oblika neposredne demokracije, v kateri državljani neposredno sprejemajo odločitve, zagotovila legitimnost v procesu odločanja in okrepila udeležbo v njem,

M.    ker morajo o vseh novih pogodbah ali spremembah obstoječih pogodb glasovati državljani na svobodnih in poštenih nacionalnih referendumih v državah članicah;

Glavne prednostne naloge

1.      poziva k pregledu gospodarskega upravljanja, da bi prešli s politik varčevanja v novo, večjo svobodo delovanja držav članic; meni, da vsi ekonomski in statistični kazalniki kažejo nevaren in splošno razširjen recesijski trend v Evropski uniji, ki so ga povzročile gospodarske omejitve, sprejete na ravni EU; poudarja, da je treba povsem spremeniti sedanji pristop in dati državam članicam možnost, da izvajajo svoje fiskalne in gospodarske politike brez omejitev;

2.      ugotavlja, da člen 50 Pogodbe o Evropski uniji določa, da država članica lahko zapusti Unijo, vendar v pogodbi ni določb v zvezi z možnostjo opustitve enotne evropske valute; zato poudarja, da je pomembno dati državam članicam to možnost, pri čemer je treba upoštevati tudi možnost nesodelovanja, ki se zagotavlja Združenemu kraljestvu in Danski;

3.      vztraja, da je boljša uporaba denarja davkoplačevalcev temeljnega pomena; poudarja, da je pomembno zmanjšati upravne stroške EU v obdobju gospodarskih pritiskov; poudarja, da je nesprejemljivo, da proračun EU ni pod nadzorom, in vztraja, da je treba varčevati, kjerkoli je mogoče, začenši s pretiranimi stroški birokracije EU;

4.      zahteva veliko večji nadzor in več revizij proračuna EU; poziva Komisijo, oziroma zahteva kot obvezno, da pridobi pozitivno izjavo o zanesljivosti (DAS) Računskega sodišča v dveh letih; podarja, da je potrebna večja odgovornost pri porabi sredstev EU in zato poziva vsakega komisarja, naj obvezno podpisuje letno poročilo o dejavnostih ustreznega generalnega direktorata, za katerega je pristojen;

5.      meni, da je na področju migracij in notranjih zadev pomembno zagotoviti stalno spremljanje in analizo o tem, kako se porabljajo sredstva EU na področju notranjih zadev, tudi ob upoštevanju sredstev za nujne primere, namenjenih ukrepom na področju migracij in azila, nadzora na mejah ter boja proti tihotapljenju in trgovini z ljudmi, da bi nadzorovali njihovo učinkovitost in preprečili morebitne zlorabe ter slabo upravljanje; poziva, naj to analizo spremlja ocena sredstev, povezanih z zunanjo in razvojno politiko EU, katere cilj je obravnava temeljnih vzrokov migracij;

6.      ugotavlja, da so se evropske politike v zvezi z vzpostavitvijo in razvojem vseevropskih omrežij v sektorju prometne infrastrukture izkazale za neučinkovite, predrage in včasih celo škodljive; meni, da vedno več potnikov izbira zračni prevoz, ko potujejo na dolge razdalje; poudarja, da je treba ponovno razmisliti o sedanjih načrtovanih projektih, jih pregledati in opustiti zamisel o podpori obsežnih projektov z velikim okoljskim in finančnim vplivom; poziva, naj prevozni sistemi temeljijo na prijaznosti okolju in intermodalnosti, ki jo je treba uporabljati kot orodje za zmanjšanje stroškov in onesnaženja, ter obenem za krepitev povezav med različnimi načini prevoza, v skladu s posameznimi željami vsake države članice;

7.      poudarja, da sedanja energetska politika EU ne deluje in potrebuje drugačen pristop; ugotavlja, da novi alternativni energetski viri in inovativne tehnologije omogočajo ponoven premislek o sedanjih evropskih politikah o podnebju in energiji ter opredelitev novih akcijskih načrtov za trajnostne in učinkovite sisteme; poudarja, da je treba opustiti sedanjo strategijo EU in sprejeti drugačne oblike;

8.      močno obžaluje, da je novi pristop Komisije do zakonodajnih in nezakonodajnih aktov, ki jih je treba sprejeti v letu 2015, zlasti na nekaterih ključnih področjih politike, kot so okolje, zdravje in promet, privedel do umika številnih projektov v teku ali že sprejetih predlogov in s tem povzročil visoko stopnjo pravne in regulativne negotovosti ter pomanjkanje zaupanja; poudarja, da je to ena od glavnih težav, ki jo mora Komisija obravnavati sama, da bi premostili naložbeno vrzel v Evropi;

9.      poziva Komisijo, naj ohrani vse specifične predloge iz svežnja ukrepov za krožno gospodarstvo, zlasti predlog o odpadkih, ki ga je Komisija sprejela 2. julija 2014, in vse predloge iz svežnja o čistem zraku, kakor so bili sprejeti 18. decembra 2013, ob upoštevanju njihovega velikega potenciala za ustvarjanje delovnih mest, izboljšanje varnosti virov, varstvo okolja in večjo pravno varnost;

10.    poudarja, da bi kultura in turizem lahko pomagala evropskemu gospodarstvu premostiti sedanjo krizo in spodbudila MSP, ki delujejo v teh sektorjih; ugotavlja, da čeprav kultura in turizem ne spadajo na področja pristojnosti Evropske unije zunaj temeljnega usklajevalnega in podpornega sistema za države članice, je treba spodbujati razvoj pomembne kulturne, naravne in turistične dediščine, ter nameniti večjo in boljšo podporo vzpostavitvi trdnega sistema podjetij, ki zagotavlja gospodarsko rast ter nova kakovostna delovna mesta; poudarja, da je treba upoštevati posamezne značilnosti vsake države članice, kot so razlike v sektorju gastronomije; poudarja tudi, da je treba posebno pozornost nameniti kulturni dediščini in verskemu turizmu, da bi spodbudili njuno rast;

11.    izraža obžalovanje, ker je prišlo do velike zamude pri Bančnem jamstvenem skladu, vključenem v program Okvir ustvarjalne Evrope, njegov začetek delovanja je bil prenesen v leto 2016, čeprav kulturna in ustvarjalna industrija, zlasti MSP, že dolgo trpijo zaradi kreditnega krča, zlasti ker banke obsežno zahtevajo izjemno velika finančna jamstva; poziva k povečanju ekonomskih sredstev za okrepitev izobraževalnih, operativnih in finančnih jamstvenih orodij, da bi dejansko podprli kulturni in ustvarjalni sektor;

12.    poudarja, da statistični podatki o evropski kulturi, ki zagotavljajo podatke o podjetjih v sektorjih kulture, brezposelnosti v teh sektorjih, zunanji trgovini s kulturnimi dobrinami, kulturni udeležbi ter druge statistične podatke o kulturi, trenutno niso na voljo, kar resno vpliva na oblikovanje in izvajanje prilagojenih strategij, ki obravnavajo različne evropske kulturne velike izzive;

13.    ugotavlja, da se je pojav socialnega dampinga izkazal za splošnega in problematičnega, zlasti ob upoštevanju sedanjega procesa liberalizacije in prostega pretoka oseb in blaga po vsem območju EU; ugotavlja, da je prenos proizvodnje v države, kjer je delovna zakonodaja manj stroga ali kjer so stroški dela nižji, velika težava, ki povzroča izkrivljanje na trgu dela; podarja, da je zato treba odpraviti socialni damping;

14.    poudarja dejstvo, da je prost pretok blaga in ljudi povzročil visoko stopnjo internacionalizacije prevoznih dejavnosti podjetij v različnih državah članicah; ugotavlja, da nezakonita kabotaža podjetjem omogoča, da delujejo v razmerah nelojalne konkurence, saj zagotavljajo enake storitve v državi članici, ob tem pa izkoriščajo različne socialne stroške in stroške dela v svoji matični državi; poudarja, da se je treba proti temu boriti;

15.    izraža zaskrbljenost nad dejstvom, da ženske tvegajo, da se bodo soočile z diskriminacijo na trgu dela, tako pri dostopu do zaposlovanja kot pri opravljanju osebnih dejavnosti; ugotavlja, da je nujno nasprotovati vsakršni diskriminaciji na delovnem mestu in zlasti „steklenim stropom“, ki lahko ženskam preprečijo napredovanje; poleg tega poudarja, da se je treba boriti proti nezakonitemu delu žensk in njihovemu izkoriščanju na „nevidnih“ položajih ali v „navideznih družbah“, ne da bi v resnici bile vključene v delovne dejavnosti;

16.    izraža globoko zaskrbljenost zaradi pozornost zbujajoče stopnje brezposelnosti ter meni, da je bistvenega pomena za boj proti visoki stopnji brezposelnosti, zlasti med mladimi; obsoja vsakršno zakonodajo EU, ki nalaga upravna bremena in dodatne birokratske ovire MSP, ki so glavni vir delovnih mest in ustvarjanja rasti; poudarja, da bi se bilo treba bolj osredotočiti na podporo MSP, ki so glavni vir zaposlovanja v Evropi;

17.    poudarja, daje treba uvesti primerne sheme za minimalni dohodek, da bi dosegli večjo socialno konvergenco med državami članicami in prispevali k zmanjšanju revščine;

18.    meni, da je najboljši način za spodbujanje rasti in zaposlovanja zmanjšanje obdavčitve dela; odločno nasprotuje varčevalnim ukrepom, ki jih je EU naložila državam članicam in povzročajo pritisk na plače in pogoje dela;

19.    izraža zaskrbljenost zaradi neskladij med znanjem in spretnostmi, ki preprečujejo mladim, da bi uresničili svojo prihodnost, hkrati pa vodijo do tisočin nezasedenih delovnih mest po vsej celini zaradi kroničnega pomanjkanja znanj in spretnosti; meni, da je treba preučiti nov pristop, ki se bolj osredotoča na poučevanje poslov ter znanja in spretnosti, ki jih zahteva gospodarstvo vsake države članice;

20.    poudarja dejstvo, da je imela finančna kriza dramatičen učinek na javne naložbe; ugotavlja, da jih je na splošno realno zmanjšala za 20 % med letoma 2008 in 2013 ter za 60 % v najbolj prizadetih državah članicah; izraža resno zaskrbljenost zaradi vprašanja neplačanih računov v EU (za obdobje 2011–2012 so znašali 11 milijard EUR, za obdobje 2012–2013 16 milijard EUR, za obdobje 2013–2014 pa kar 23,4 milijarde EUR) in zaradi zamude pri izvajanju operativnih programov, ter meni, da te negotove razmere lahko povzročijo težave za državljane in posamezna podjetja; je zaskrbljen zaradi izjemne neskladnosti med domnevnim ciljem Komisije, povečati učinkovitost evropskih strukturnih in investicijskih skladov z vidnejšimi rezultati, ter trenutnimi razmerami;

21.    zahteva, da Komisija izboljša preglednost pri trgovinskih pogajanjih, ki neposredno vplivajo na državljane in javne storitve; pozdravlja odločitev o preklicu tajnosti dokumentov Sporazuma o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (TTIP) in ugotavlja, da bi bilo treba isti postopek uporabiti za druge večstranske in dvostranske sporazume, kot so Sporazum o trgovini s storitvami (TiSA) ali naložbeni sporazumi z Japonsko, Vietnamom in Kitajsko;

22.    meni, da je treba izvajati obliko neposredne demokracije, v kateri se državljani neposredno odločajo v zvezi z Unijo, da bi tako povečali njihovo udeležbo; ponavlja svoje stališče, da so ti ukrepi v demokratični družbi nujno potrebni, kar omogoča ohranjanje pravice, svobode in sodelovanja;

23.    poudarja, da je pomembno, da o novih pogodbah ali kakršnih koli spremembah obstoječih pogodb glasujejo ljudje na svobodnih in poštenih nacionalnih referendumih v državah članicah;

24.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

 

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov