PREDLOG RESOLUCIJE o prednostnih nalogah Parlamenta v delovnem programu Komisije za leto 2015
12.1.2015 - (2014/2829(RSP))
v skladu s členom 37(3) Poslovnika in z okvirnim sporazumom o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo
Gabriele Zimmer v imenu skupine GUE/NGL
B8-0039/2015
Resolucija Evropskega parlamenta o prednostnih nalogah Parlamenta v delovnem programu Komisije za leto 2015
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sporočila Komisije o delovnem programu Komisije za leto 2015 (COM(2014)0910),
– ob upoštevanju okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo[1], zlasti Priloge IV,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Naložbeni načrt za Evropo (COM(2014)0903),
– ob upoštevanju sporočila Komisije o pregledu ekonomskega upravljanja – Poročilo o uporabi uredb (EU) št. 1173/2011, 1174/2011, 1175/2011, 1176/2011, 1177/2011, 472/2013 in 473/2013 (COM(2014)0905),
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 18. decembra 2014,
– ob upoštevanju člena 37(3) Poslovnika,
A. ker se EU še naprej spopada z najglobljo gospodarsko in družbeno krizo od njene ustanovitve, kar vključuje stagnacijo gospodarstva in grožnjo deflacije, visoko brezposelnost, krčenje socialnih in delavskih pravic ter vedno večje družbeno-gospodarske neenakosti, to pa za EU pomeni izzive brez primere;
B. ker večina krize izhaja iz začetka uporabe eura, saj ima ta valuta večje arhitekturne pomanjkljivosti v zasnovi, kar gledano z današnje perspektive nakazuje, da ne ustreza namenu; meni, da pomanjkljivosti vključujejo pomanjkanje nadzora, saj se je stotine milijard eurov iz tako imenovanih osrednjih držav steklo na obrobje EU, in odsotnost predvidevanja, saj ni bilo struktur za odpravo škode, ki jo je povzročil ta nenaden izjemno obsežen nadnacionalni pretok valute; ker si vse države članice delijo odgovornost za inherentne pomanjkljivosti pri zasnovi eura in ker je breme dolga, ki izhaja iz teh pomanjkljivosti, izjemno nesorazmerno, saj imajo nekatere države od tega dobiček, druge pa so bile potisnjene v resno depresijo; ker te temeljne pomanjkljivosti in neravnovesje še niso bili obravnavani;
C. ker institucije EU nalagajo nove omejitve za nacionalne proračune; ker bo ta politika povzročila vedno večjo brezposelnost, močna znižanja plač, višjo upokojitveno starost in manjšo javno porabo na področjih, kot sta izobraževanje in zdravstvo, ter bo zmanjšala povpraševanje in omogočila uvedbo programa radikalne privatizacije, tako pa povzročila pogoje za nadaljnjo poglobitev sedanje gospodarske in družbene krize;
D. ker sedem let po začetku finančne krize finančna industrija še vedno ni dovolj regulirana in še vedno obstaja tveganje, da se bodo kljub nedavnim stresnim testom ECB „zombi banke“ ohranjale pri življenju, s čimer bodo ovirani kreditni tokovi do podjetij in gospodinjstev;
E. ker razprave o tako imenovani uniji kapitalnih trgov razkrivajo, da je lobi finančnih trgov močnejši kot kadar koli prej ter znova poskuša v največji možni meri izkoristiti svojo svobodo delovanja in povečati dobiček na največjo možno raven z oživitvijo trga za škodljive produkte, kot so finančni instrumenti, zavarovani z zastavo premoženja;
F. ker sprejeta pravna sredstva, kot so svežnji gospodarskega upravljanja, suverenim in demokratično izvoljenim vladam držav članic trajno odvzamejo izbiro politike ter demokratični nadzor, ki ga izvajajo ljudstva Evrope, vključno z nacionalnimi parlamenti, vzpostavijo pa trajno varčevanje, ki Evropo vodi v dolgoročno gospodarsko depresijo;
G. ker so davčni sistemi zasnovani v korist velikih podjetij, ne pa običajnih državljanov; ker varčevalni ukrepi in ukrepi stroge fiskalne discipline v povezavi z velikimi izgubami vladnih prihodkov zaradi davčnih utaj in izogibanja davkom pomenijo dodaten pritisk na proračune držav članic in škodijo interesu davkoplačevalcev in delavcev Unije;
H. ker pomembno vprašanje socialne pravičnosti izhaja iz dejstva, da so skrivni davčni sporazumi, svetovne utaje davkov in prenos dobičkov v davčne oaze popolnoma zakoniti, medtem ko prebivalci Evrope nepopravljivo trpijo zaradi varčevalnih programov in neoliberalnih strukturnih reform;
I. ob tem poudarja, da je škandal zaradi vloge predsednika Komisije pri shemah utaj davkov v Luksemburgu škodoval verodostojnosti Komisije, zlasti v zvezi z njenim ciljem glede boja proti davčnim oazam, utajam davkov in davčnim goljufijam ter v zvezi s spodbujanjem pravičnega davčnega sistema, v katerem prispevajo vsi deli družbe;
J. ker podnebna kriza še naprej predstavlja grožnjo stabilnosti, zdravju in preživetju družb po vsem svetu, pa tudi dobrobiti živali in biotski raznovrstnosti; ker podnebna politika EU ne zadostuje, potrebo po dejanski spremembi proizvodnega sistema pa je doslej že zasenčila želja po povečanju konkurenčnosti Unije na svetovnem trgu;
K. ker politike doslej niso bile zgolj neuspešne pri obnovi trajnostnega in vključujočega gospodarstva, ki bi lahko zagotovilo dostojna delovna mesta milijonom brezposelnih in podzaposlenih v Evropski uniji ter visoko raven storitev socialnega varstva ob varstvu okolja, ampak so neustrezne politike tudi povzročile globoko nezaupanje državljanov do tega, da lahko EU ponudi odgovor na probleme, s katerimi se srečujejo v vsakdanjem življenju;
L. ker so za obnovo zaupanja državljanov v EU in s tem dolgoročno preživetje Unije potrebne večja preglednost, odprtost in demokratizacija EU, vključno z večjo udeležbo državljanov v oblikovanju prihodnosti Unije;
M. ob tem poudarja, da je potreben korenit premik politike stran od politik, ki jih Komisija izvaja sedaj, k politikam, ki bodo krepile prizadevanja EU in držav članic za uresničitev trajnostne gospodarske rasti in polne zaposlitve ter za boj proti revščini, družbeni izključenosti in neenakim dohodkom;
DEL 1
1. izraža globoko nezadovoljstvo, da delovni program Komisije za leto 2015 ne vsebuje zakonodajnih predlogov, ki so bili pripravljeni in obravnavani v prejšnjem zakonodajnem obdobju;
2. odločno obsoja načelo politične diskontinuitete Komisije, saj to v celoti spodkopava pravice Evropskega parlamenta kot sozakonodajalca; vztraja, da mora biti odločitev o umiku zakonodajnega dokumenta rezultat postopka odločanja; odločno nasprotuje predlaganemu umiku predloga o porodniškem dopustu, pa tudi svežnja o odpadkih, pregleda politike o čistem zraku in pobude o krožnem gospodarstvu, ki so bili opredeljeni kot ključni za trajnostno rast ter dobrobit in zdravje državljanov EU;
3. globoko obžaluje nedavni poskus Komisije, da bi posegla v nacionalne volitve v Grčiji; vztraja, da se mora Komisija vzdržati posegov v demokratične procese držav članic;
4. obžaluje, da je kljub obljubi iz naslova, „Nov začetek“, delovni program Komisije dejansko nadaljevanje neuspelih politik fiskalne konsolidacije, strukturnih reform in deregulacije;
5. zato meni, da delovni program ne obravnava velikih izzivov, s katerimi se dandanes sooča EU, kot so stagnacija gospodarstva, grožnja deflacije, visoka brezposelnost, krčenje socialnih in delavskih pravic, vedno večje družbeno gospodarske neenakosti ter visok javni in zunanji dolg; vztraja, da je mogoče gospodarsko, socialno, podnebno in politično krizo preseči le s popolnoma novo politiko, ki bo namesto interesov finančnih trgov v središče vseh politik postavila ljudi, živali in okolje;
6. kritizira vodilno pobudo delovnega načrta – predlagani naložbeni načrt – kot popolnoma nezadostno za spodbujanje naložb, saj ima konceptualne pomanjkljivosti in predlaga privatizacijo dobičkov in socializacijo tveganj, nima pa potrebnih finančnih sredstev za odpravo velike vrzeli med povpraševanjem in naložbami, ki je prisotna v EU; poudarja tudi, da je treba „evropski sklad za strateške naložbe“ nadomestiti s trdnim in zmogljivim „evropskim naložbenim programom za trajnostni razvoj, zaposlovanje in družbeno vključevanje“, da bi spodbudili kakovostno in družbeno uravnoteženo rast;
7. globoko obžaluje dejstvo, da v delovnem programu ni socialne in okoljske razsežnosti; v enaki meri obžaluje odsotnost politik na področjih kulture, mladih in izobraževanja; poudarja, da so varčevalni ukrepi spodkopali javne storitve in ogrozili učinek izobraževanja in usposabljanja pri gospodarskem okrevanju; opominja, da mora biti podpora ustvarjalnim poklicem in industriji ter vseživljenjskemu učenju ena glavnih prednostnih nalog, da bi se lahko borili proti brezposelnosti, revščini in neenakostim;
8. poudarja dejstvo, da je raven javnega in zunanjega dolga v državah na obrobju EU med najvišjimi na svetu, kar dokazuje nesimetrično naravo procesa integracije; opominja, da ta dolg večinoma izhaja iz reševanja finančnih institucij, ki so se pred tem zaradi pomanjkanja ustrezne regulacije in demokratičnega nadzora nad gospodarstvom posluževale zlorab in špekulacij; obsoja dejstvo, da je bil javni dolg uporabljen kot izgovor za uvedbo varčevalnih ukrepov, katerih posledice so povečanje revščine, kršitve temeljnih socialnih in človekovih pravic ter višji dolg; meni, da je bistveno soočiti se z bremenom dolga in se ponovno pogajati o njem (ga prestrukturirati in bistveno zmanjšati), da bo spet na vzdržni ravni, saj je to nujno in del najosnovnejše pravičnosti; poziva Komisijo, naj predloži zakonodajni predlog, ki bo bankam prepovedal zaseg lastnine, usmerjen proti običajnim državljanom, na katere je kriza negativno vplivala;
9. vztraja, da mora Komisija znova razmisliti o programu REFIT, da bi zagotovila, da se načrt za boljšo regulacijo in poenostavitev ne bo uporabil kot izgovor za deregulacijo, ki bi ošibila socialno zaščito delavcev, varstvo potrošnikov, okoljske standarde, standarde dobrobiti živali in socialni dialog;
10. vztraja, da Komisija in države članice pokažejo dejansko politično odločnost pri obdavčitvi dejanskih imetnikov bogastva in da se razvije celovita strategija s konkretnimi in učinkovitimi zakonodajnimi ukrepi, ki se bodo osredotočili zlasti na mednarodne poslovne operacije, prenos večnacionalnih dobičkov in transakcije znotraj skupine, prepovedali off-shore družbe in davčne oaze ter uvedli najnižje stopnje davka na dohodek pravnih oseb;
11. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo za vso bodočo zakonodajo opravljena ocena učinka na socialne in temeljne pravice; zlasti za sveženj ekonomskega upravljanja, politiko priseljevanja ter sheme EU za obsežno zbiranje, obdelavo, prenos in hrambo podatkov bi bilo treba opraviti predhodno oceno njihove skladnosti s temeljnimi pravicami;
DEL 2
STALIŠČA GLEDE POLITIKE, ZNAČILNA ZA POSAMEZNE SEKTORJE, GLEDE DELOVNEGA PROGRAMA KOMISIJE ZA LETO 2015
Nova socialno uravnotežena politika za delovna mesta, rast in naložbe
12. poudarja, da je sedanjo gospodarsko in družbeno krizo povzročila tudi neoliberalna politika Komisije za spodbujanje dereguliranih finančnih trgov, liberalizacijo trgov z izdelki in storitvami ter povečevanje financializacije gospodarstva, pa tudi za zmanjševanje javnih naložb in povečevanje deregulacije trga dela; poziva Komisijo, naj spremeni to politiko;
13. poziva Komisijo, naj predloži predlog pristopa EU k Evropski socialni listini kot prvi korak pri doseganju boljšega ravnovesja med socialnimi in delavskimi interesi na eni ter gospodarskimi interesi na drugi strani;
14. poziva Komisijo, naj „evropski sklad za strateške naložbe“ nadomesti s trdnim in zmogljivim „evropskim naložbenim programom za trajnostni razvoj, zaposlovanje in družbeno vključevanje“, da bi spodbudili kakovostno in družbeno uravnoteženo rast;
15. poziva Komisijo, naj spremeni pravila glede državne pomoči, da bi omogočili posredovanje države za okrepitev socialno in okoljsko koristnih projektov ter pomagali MSP in industrijam v težavah, tako da bi prispevali k obnovi njihovih proizvodnih zmogljivosti, ki jih je kriza zelo prizadela;
16. poziva Komisijo, naj predloži predlog za vmesni pregled večletnega finančnega okvira, ki bo resnično odražal prednostne naloge, potrebne za spodbuditev trajnostne, kakovostne in družbeno uravnotežene rasti;
17. poudarja, da je regionalna politika nepogrešljivo orodje za spodbujanje gospodarske in socialne kohezije, saj so njeni glavni cilji zmanjševanje regionalnih neskladij, spodbujanje dejanske konvergence ter spodbujanje rasti in zaposlovanja; vztraja, da je treba izvajati in krepiti kohezijsko politiko, ki bi morala vedno ostati neodvisna politika za zagotavljanje trajnostnega razvoja (gospodarskega, družbenega, okoljskega, ozemeljskega) ter zmanjševanje neskladij med regijami in zaostalosti revnejših regij;
18. zavrača pristop Komisije, po katerem je kohezijska politika podrejena evropskemu ekonomskemu upravljanju, pa tudi uporabo makroekonomskega pogojevanja v Paktu za stabilnost in rast kot pogoja za dostop do skladov kohezijske politike in regionalnega razvoja; vztraja, da se kohezijska politika ne bi smela uporabljati kot instrument za finančno kaznovanje;
19. meni, da obstoječe financiranje EU in finančna sredstva, ki jih EU trenutno namenja za kohezijsko politiko, ne zadostujejo za potrebe doseganja dejanske konvergence in odpravljanje regijskih neskladij, visoke stopnje brezposelnosti, neenakih dohodkov in revščine v Evropski uniji; opozarja, da je treba okrepiti proračun EU na področju kohezijske politike; izraža globoko zaskrbljenost zaradi velikih zamud pri izvajanju kohezijske politike za obdobje 2014–2020 in zaradi zaostanka pri plačilih v okviru kohezijske politike za obdobje 2007–2013;
Digitalna politika, ki ščiti interese in pravice državljanov
20. pozdravlja cilj Komisije biti na čelu digitalne revolucije; vendar poudarja, da je internet javna last in da mora biti zagotavljanje načela spletne nevtralnosti v osrčju politike EU;
21. je seznanjen s tem, da je zaupanje državljanov v internet ključno za uspeh digitalne družbe in gospodarstva; meni, da je kibernetska varnost, zlasti mladoletnikov, pomembna, da pa je svoboda pred nezaupanjem za državljane enako pomembna; zato poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo zasebnost in zasebni podatki na internetu zaščiteni tako pred javnimi kot pred zasebnimi organi;
22. meni, da bi bilo treba ob upoštevanju vedno bolj negotovih delovnih razmer v digitalnem gospodarstvu strategijo Komisije za digitalni enotni trg dopolniti z zaščitnimi ukrepi, da bi zagotovili dostojne delovne razmere v tem sektorju;
23. meni, da bi lahko bila oznaka „pravično delo“ za programsko opremo (kot so igre in aplikacije) začetni ukrep v ta namen;
24. poudarja dejstvo, da predvidena reforma pravic intelektualne lastnine ne bi smela zgolj varovati pravic lastnikov – avtorjev in ustvarjalcev na eni strani ter organizacij za kolektivno upravljanje pravic, založnikov in zabavne industrije na drugi – ampak bi morala tudi zagotoviti širok dostop za javnost ter zagotoviti, da nadaljnji razvoj ne bo zastal;
Nova trajnostna podnebna politika in družbeno pravična energetska politika
25. meni, da je podnebna kriza rezultat pomanjkljivega energetsko intenzivnega proizvodnega sistema, ki je usmerjen k prizadevanju za dobiček, in da rešitve vprašanja podnebnih sprememb ni mogoče prepustiti trgu, ampak zahteva korenito spremembo proizvodnih načinov in potrošnje; poziva Komisijo, naj ponovno premisli svojo podnebno politiko in politiko glede podnebnih sprememb vključi v vse svoje politike;
26. obžaluje pomanjkanje ambicij v zvezi z zavezujočimi cilji, ki ga je Komisija pokazala do sedaj; meni, da je nadgraditev podnebnih ambicij nujno potrebna za to, da bo Evropska unija ostala ena od vodij pogajanj v zvezi s podnebnimi spremembami, spodbujala ustvarjanje zelenih delovnih mest in prispevala znaten delež k svetovnim ukrepom za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov;
27. je seznanjen z obljubo o vložitvi zakonodajnih predlogov za izvajanje podnebnega in energetskega svežnja 2030 do konca leta 2015; opominja predsednika Junckerja na njegovo zavezo izvajanju cilja 30-odstotne energetske učinkovitosti;
28. poziva Komisijo, naj predloži zavezujoča merila glede trajnosti za rabo energije in biomaso; prav tako poziva Komisijo, naj predloži predloge za obravnavo emisij toplogrednih plinov pri intenzivni živinoreji, saj imajo te emisije bistveno večji učinek na podnebne spremembe kot drugi toplogredni plini;
29. je seznanjen z namero Komisije, da reformira in reorganizira energetsko politiko EU v novo evropsko energetsko unijo, da bi zagotovila oskrbo z energijo, zmanjšala odvisnost od uvoza iz tretjih držav, povečala udeležbo potrošnikov, povečala energetsko učinkovitost in prihranek energije, izboljšala mednarodno energetsko arhitekturo na podlagi sodelovanja, ki bo vključevala Rusijo, ter spodbudila raziskave in inovacije na področju energije; v zvezi s tem vztraja, da mora energetska politika EU zagotoviti dostop do energije za vse, prispevati k dostopnim cenam energije v korist vseh potrošnikov, okrepiti javni nadzor in regulacijo v tem sektorju ter prispevati k mirnemu reševanju energetskih sporov;
30. poziva Komisijo, naj se pri pripravi predloga strateškega okvira za energetsko unijo osredotoči na vprašanje energetske revščine;
31. poudarja pomen ambicioznih strateških ukrepov politike in znatnih naložb, ki bi jih vodil javni sektor in s katerimi bi odločno podprli razvoj obnovljivih virov energije in energetsko učinkovitost, ter dejstvo, da je treba podpreti porazdeljene energetske sisteme, da bi zagotovili oskrbo z energijo in preprečili izgube pri prenosu; poudarja, da je treba okrepiti financiranje raziskav na področju nizkoogljičnih tehnologij, posodobitve distribucijskih omrežij in shranjevanja energije;
32. se strinja s Komisijo, da je pomembno končati izolacijo držav članic od evropskih plinskih in električnih omrežij, in meni, da bi morala EU prednostno pomagati najranljivejšim državam pri diverzifikaciji virov in oskrbovalnih poti; poziva k trajnostni proizvodnji energije, ki bo istočasno državam članicam omogočila doseči energetske cilje EU v skladu z njihovimi posebnimi razmerami;
Socialno-ekonomsko uravnotežen notranji trg z okrepljeno industrijsko bazo
33. je izjemno zaskrbljen, da Komisija zagovarja oživitev listinjenja prek tako imenovane unije kapitalskih trgov; opominja Komisijo, da je finančna industrija imele izjemno velike koristi od deregulacije finančnih trgov in ostaja eden glavnih vzrokov gospodarske krize; ponovno izraža zahtevo za obsežno zmanjšanje finančne industrije, za oživitev tradicionalnih bančnih posojil realnemu gospodarstvu s končanjem varčevanja, ki ovira povpraševanje po naložbah, in za zagotovitev demokratičnega nadzora in spremljanja bančnega sektorja;
34. obžaluje dejstvo, da je bil ciljno usmerjeni pregled direktive o napotitvi delavcev na delo obravnavan zgolj kot ukrep za poglobitev notranjega trga, ne pa kot direktiva za zaščito pogojev za delavce; poziva k pristni politiki za zaščito pravic delavcev pred socialnim dampingom;
35. ponovno izraža pomen razpršene prisotnosti industrijskih in proizvodnih dejavnosti po državah članicah, v skladu s cilji EU glede 20 % BDP, ki naj bi ga ustvarila industrija; ugotavlja, da industrija proizvede 80 % izvoza EU in je pomemben vir tehnološkega znanja in visoko kvalificiranih delovnih mest; poudarja, da se je zaradi krize industrijska proizvodnja v številnih državah članicah zmanjšala za več kot 20 %, da je številne sektorje kriza zelo prizadela in da je za izgradnjo novih industrijskih zmogljivosti v trajnostnih dejavnostih potrebna nova industrijska politika;
36. ponovno izraža dejstvo, da posebej trpijo strateški sektorji, kot so jeklarska industrija, surovine in gradbeni sektor, in da sedanja konkurenčna pravila ne prinašajo ugodnega okolja za njihov razvoj; opominja na cilj Komisije glede 20 % BDP, ki naj bi ga ustvarila industrija;
37. poudarja, da je bistveno zagotoviti večjo podporo zlasti mikro, malim in srednjim podjetjem in zadrugam, da bi pospešili njihove dejavnosti v okviru stabilnega poslovnega okolja, čim bolj zmanjšali učinek prevladujočega tržnega položaja, ki ga imajo velika podjetja in konglomerati, ter mikro, malim in srednjim podjetjem ter zadrugam pomagali pri ustanovitvi in rasti;
38. poziva k regionalno uravnoteženemu pristopu k industrijski politiki, da bi ustvarili raznoliko industrijsko bazo v vseh državah članicah in regijah, kar je ključno za zagotovitev visokih stopenj zaposlitve in dejavnosti po vsej EU;
Demokratična ekonomska in monetarna politika
39. je trdno prepričan, da je struktura gospodarskega upravljanja ter ekonomske in monetarne unije nedemokratična;
40. vztraja, da je treba sedanji pakt za stabilnost in rast nadomestiti z resničnim paktom za zaposlovanje in razvoj, temelječim na socialnih merilih, ki bodo koristila prebivalcem EU;
41. poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo program za podporo državam, v katerih je ukrepala trojka, dopolnjen z ukrepi Evropske centralne banke, če bi se te države suvereno odločile, da je neznosno in nevzdržno še naprej ostati v evroobmočju, in jim zagotovijo ustrezno nadomestilo za izgubo, povzročeno v okviru pogajanj za opustitev evra;
42. poziva k medvladni konferenci, na kateri bi razveljavili fiskalni paket (pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji), in se zavzema, da se do konference nemudoma začasno ukine;
43. poziva Komisijo, naj končno prizna, da so bili ukrepi za gospodarsko upravljanje popolnoma neuspešni pri oživitvi gospodarsko in socialno uravnotežene rasti, ter zato ponovno zahteva temeljito revizijo prvega in drugega svežnja o ekonomskem upravljanju, ki ju je treba nadomestiti z daljnosežnimi in socialno uravnoteženimi ukrepi fiskalne spodbude;
44. meni, da zakonodaja o bančni uniji koristi zgolj interesom velikega finančnega kapitala v EU in krši osnovna demokratična načela; se zavzema za njeno razveljavitev in meni, da je treba zagotoviti demokratični javni nadzor nad bančnim sistemom;
45. se zavzema za korenite spremembe mandata in statuta Evropske centralne banke, tako da bi ukinili njeno neutemeljeno samostojnost, zagotovili enakopraven politični in demokratični nadzor držav članic nad njo ter državam članicam povrnili pristojnost odločanja o pomembnih gospodarskih opcijah, vključno z nadzorom njene monetarne politike; zavzema se tudi, da bi začeli postopek njenega preoblikovanja v posojilodajalko v skrajni sili, ki bo delovala kot običajna centralna banka ter bo v času inflacije in recesije spodbujala gospodarstvo; v zvezi s tem vztraja, da bi morali Evropska centralna banka in Evropska investicijska banka neposredno financirati javne naložbe in tako podpirati realno gospodarstvo, ne pa premoženjskih balonov;
46. poziva Komisijo, naj temeljito in pregledno oceni različne ukrepe gospodarskega upravljanja, vključno s programi makroekonomskega prilagajanja, ki jih predpisuje trojka, ter naj premisli o kritikah, ki so jih izrazili ne le kritični ekonomisti, temveč tudi sami člani trojke; ponovno izjavlja, da je treba sistem trojke nemudoma ukiniti;
47. obžaluje nepošteno davčno politiko, vključno z nepravičnimi in regresivnimi davki za vodo, ki je bila vsiljena državam članicam v okviru programov za fiskalno prilagoditev, zlasti pod nadzorom trojke, ter krši načelo sorazmerne enakosti in postopnosti pri obdavčitvi, saj so njeni ukrepi nesorazmerno prizadeli zlasti gospodinjstva z nizkimi dohodki; poziva k takojšnji ukinitvi te politike;
48. obžaluje pristop Komisije pri obravnavanju brezposelnosti mladih, ki temelji na kratkoročnem razmišljanju in sprejemanju polovičnih ukrepov; poziva Komisijo, naj sprejme dolgoročne ukrepe za zaposlovanje mladih z močnim poudarkom na ustvarjanju kakovostnih delovnih mest zanje, tudi z odločnim pristopom, temelječim na pravicah;
Nova politika pravične trgovine
49. je globoko zaskrbljen zaradi splošnih smernic Komisije za mednarodno trgovinsko politiko EU, zlasti ker niso skladne s poglavitnimi cilji EU, to je ustvariti delovna mesta, odpraviti revščino, zagotoviti trajnostno gospodarstvo, nadzorovati špekulacijo, zlasti s hrano, varovati javno zdravje, dobrobit živali, trajnostno kmetijstvo in okolje ter zagotoviti kulturno raznolikost;
50. zavrača zelo širok mandat, ki ga je Svet dal Komisiji za pogajanje o celovitih sporazumih o prosti trgovini, kot so čezatlantski sporazum o partnerstvu za trgovino in naložbe, celoviti gospodarski in trgovinski sporazum ter sporazumu o trgovini s storitvami, ki med drugim resno ogrožajo prehransko varnost in suverenost, delovna mesta, okolje, javno zdravje in javne storitve ter omogočajo vključitev mehanizma za reševanje sporov med vlagatelji in državo z vsemi njegovimi negativnimi posledicami; poziva Komisijo, naj v letu 2015 preneha ta mednarodna trgovinska pogajanja in preusmeri mednarodne trgovinske sporazume EU;
51. opozarja, da so ocene učinka, ki jih je naročila Komisija, zlasti v zvezi čezatlantskim sporazumom o partnerstvu za trgovino in naložbe, sporazumom o trgovini s storitvami ter celovitim gospodarskim in trgovinskim sporazumom, zaradi uporabe zastarelih gospodarskih modelov zelo pomanjkljive in neverodostojne; poziva Komisijo, naj uporabi bolj verodostojne gospodarske modele in preveri rezultate sporazumov o prosti trgovini, ki so že začeli veljati, in jih primerja s študijami o oceni učinka;
52. poudarja, da mora biti vsak sporazum o prosti trgovini pogojen z zaščito sedanje ravni ureditve varstva pravic delavcev ter okoljskih in socialnih pravic, zaščitnimi ukrepi pri javnem naročanju in zagotavljanjem storitev javnega interesa, vključno s pravico držav, da v zvezi s tem v prihodnosti sprejmejo višje standarde; vztraja, da je treba vse oblike reševanja sporov med vlagatelji in državo izključiti iz pogajanj o sporazumih o prosti trgovini, da bi tako ohranili demokratični nadzor nad omenjenimi ureditvami;
53. zavrača tajnost v mednarodnih trgovinskih sporazumih in poziva Komisijo, naj objavi vse pogajalske dokumente in jih da na voljo poslancem in vsem zainteresiranim državljanom; poziva k javni in demokratični razpravi z vsemi ustreznimi deležniki, zlasti s predstavniki sindikatov in civilne družbe, da bi zagotovili ustrezno spremljanje posledic programa Komisije o prosti trgovini;
54. meni, da se s pospešenim sprejemanjem novih sporazumov o prosti trgovini skuša izogniti dejanskim pristopom za odpravo krize, kot so zmanjšanje gospodarske neenakosti v EU, omejitev zlorab, ki jih zakrivijo pravne osebe in vlagatelji, revizija in zmanjšanje javnega dolga ter nujen boj proti izogibanju davkom in davčnim utajam;
55. želi spomniti, da se je Komisija na podlagi stališča držav članic in Parlamenta strinjala z načelom kulturne izjeme, v skladu s katerim bi bilo treba kulturo obravnavati drugače kot druge komercialne proizvode ter kulturne dobrine in storitve izvzeti iz pogajanj; meni, da bi to moralo vključevati direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah, javne subvencije, finančne obveznosti za radiodifuzijske hiše, davek na kinematografske vstopnice, koprodukcijske sporazume, ukrepe jezikovne politike, izvajanje programov, ki se financirajo v okviru opravljanja javnih storitev, omejevanje zalog v programih in mrežah, pravice intelektualne lastnine in posebne sisteme za socialno varnost;
Resnična politika pravosodja in temeljnih pravic
56. poziva Komisijo, naj spodbuja sprejetje horizontalne protidiskriminacijske direktive v skladu s stališčem Parlamenta in naj bo dejavna v boju proti diskriminaciji, vključno z napadi na Rome, migrante in prosilce za azil ter druge ranljive skupine;
57. poziva Komisijo, naj oceni izvajanje nacionalnih strategij za vključevanje Romov in priporočila Sveta o ukrepih dejanskega vključevanja Romov v državah članicah ter po potrebi predlaga dodatne ukrepe za njihovo vključevanje;
58. poziva Komisijo, naj izvaja resolucije Parlamenta o razmerah na področju temeljnih pravic v EU, vključno z Michelovim, Benovim, Galovim in Tavaresovim poročilom; poziva jo tudi, naj čim prej predlaga akcijski načrt za reševanje københavnske dileme;
59. poziva Komisijo, naj pripravi akcijski načrt, na podlagi katerega bodo države članice okrepile pogoje pridržanja, zlasti glede na razširjenost priporov v predkazenskem postopku, tudi v zadevah, povezanih z evropskim nalogom za prijetje; poziva jo tudi, naj v celoti upošteva sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice glede razmer v zaporu;
60. je globoko razočaran, ker Komisija ni ukrepala v zvezi z zakonodajnim samoiniciativnim poročilom o reviziji evropskega naloga za prijetje; poziva Komisijo, naj pripravi nov predlog in pri tem upošteva poročilo Parlamenta o tem, zlasti vprašanje glede ocene sorazmernosti;
61. obžaluje, da Komisija v svoje nove pobude ni vključila prenovljenega in posodobljenega predloga o javnem dostopu do dokumentov, skladnega s sporazumom v prvi obravnavi, ki ga je Parlament dosegel leta 2011;
62. je zaskrbljen zaradi napovedi Komisije, da bo predstavila predlog za evropsko varnostno agendo; poziva Komisijo, naj opravi poglobljeno oceno o nujnosti, sorazmernosti in učinkovitosti obstoječih instrumentov na področju notranje varnosti ter boja proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, preden bo predlagala nove ukrepe (na primer evidenco podatkov o potnikih in osnoven protokol za prenos datotek);
63. spodbuja Komisijo, naj se odzove na pozive Evropskega parlamenta v njegovih resolucijah o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA, zlasti po poročilu senata Združenih držav o mučenju, ki ga je zakrivila CIA;
64. pozdravlja vnovično zavezo za pristop k Evropskemu sodišču za človekove pravice; vendar meni, da je mnenje Sodišča Evropske unije o pristopu Evropske unije k temu sodišču velik korak nazaj, kar zadeva človekove pravice;
65. pozdravlja zavezo za pristop k prenovljeni socialni listini;
66. poziva Komisijo, naj v celoti upošteva sodbo Sodišča v skupnih zadevah C 293/12 in C 594/12 z dne 8. aprila 2014; v zvezi s tem jo tudi poziva, naj ne predlaga dodatnih ukrepov, ki bodo temeljili na splošni hrambi podatkov;
67. meni, da je sodba Sodišča o hrambi podatkov pomembna za zbiranje podatkov iz evidence podatkov o potnikih pri kazenskem pregonu; zato poziva Komisijo, naj umakne predlog o evidenci podatkov o potnikih v EU;
68. poziva Komisijo, naj si začne resno prizadevati za zaščito državljanov pred vse večjim državnim nadzorom;
Migracijska politika, temelječa na človekovih pravicah
69. poziva k resnično celovitemu obravnavanju migracij v EU v prihodnjem sporočilu o evropski agendi o migracijah ter oblikovanju predlogov za varen in zakonit dostop žensk, moških in otrok, ki potrebujejo zaščito, do zaščite v Evropi, tako da na poti v Evropo ne bodo več tvegali življenja v Sredozemskem morju ali puščavah;
70. poziva, naj se v prihodnjem sporočilu o evropski agendi o migracijah opredelijo novi načini zakonite migracije, ki ne bo zajemala le visoko usposobljenih delavcev, tako da ljudje ne bodo več nezakonito zaposleni;
71. obsoja sedanji pristop k skupni migracijski politiki, ki se osredotoča na preprečevanje in zatiranje nezakonite migracije, tudi s pridržanjem, ne upošteva pa vse večjega števila prosilcev za azil, ki bežijo pred vojnami, preganjanjem in podnebnimi katastrofami;
72. je zelo zaskrbljen zaradi pripravljenosti Komisije, da okrepi sodelovanje s tretjimi državami za boljše upravljanje migracije; je zaskrbljen zaradi širjenja in poglabljanja teh sporazumov, tudi s tretjimi državami, kjer ne spoštujejo pravic posameznikov (taka primera sta proces iz Kartuma in prihodnja pobuda za migracijsko pot EU-Afriški rog);
73. poudarja, da bi sodelovanje EU s tretjimi državami na področju migracij utegnilo biti v nasprotju z dejansko pravico moških, žensk in otrok, da zapustijo svojo državo; meni, da to prispeva k povečanju kršitev človekovih pravic migrantov in prosilcev za azil v vseh fazah migracije;
74. obsoja eksternalizacijo meja EU pod pretvezo razvojnega sodelovanja; opominja, da razvojna pomoč ne bi smela biti vezana na sklenitev sporazumov o ponovnem sprejemu oseb, razvojem in uporabo tehnologije za nadzor meja in pridržanje migrantov;
75. poziva Komisijo, naj začne ocenjevati morebitne predloge za spremembo sedanjega skupnega evropskega azilnega sistema in pri tem upošteva nedavno pomembno sodno prakso Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice ter potrebo po enotnem statusu azila, ki velja v celotni Uniji (kot je opredeljeno v členu 78(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije);
Miroljuben svetovni akter
76. poziva Komisijo in Svet, naj oblikujeta uravnoteženo zunanjo politiko, ki bo okrepila odnose EU s strateškimi partnerji na ustreznih območjih, tudi v Sredozemlju, Rusiji in na Kitajskem, ter novimi svetovnimi in regionalnimi akterji;
77. se ne strinja z usmeritvijo skupne zunanje in varnostne politike ter evropske varnostne in obrambne politike, ki sta popolnoma podrejeni Natu in čezatlantskim odnosom, dodatno militarizirata mednarodne odnose, zagovarjata posredovanje in dejavno podpirata vojaško-industrijske komplekse; poziva k spoštovanju mednarodnega prava in ponovnemu političnemu in demokratičnemu reševanju konfliktov;
Unija demokratičnih sprememb
78. pozdravlja zavezo za oblikovanje predlogov o medinstitucionalnem sporazumu o registru za preglednost, ki bo obvezen za vse institucije EU, vendar ponovno poudarja, da je treba z izvajanjem členov od 9 do 12 Lizbonske pogodbe okrepiti predstavniško in participativno demokracijo;
Druge prednostne naloge politike
Ribiška politika
79. poziva k decentralizirani skupni ribiški politiki, ki bo spodbujala posodabljanje in trajnostni razvoj ribiškega sektorja, pri tem pa zagotovila njegovo socialno-ekonomsko učinkovitost, trajnost virov, ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest ter izboljšanje življenjskih razmer za delavce v ribištvu;
80. poziva k ukrepom za izboljšanje cene prve prodaje rib in dohodka za delavce v ribištvu ter za mehanizme subvencij ali nadomestil za delavce v ribištvu, ki so jih prizadele ekonomske in socialne posledice načrtov za oživitev gospodarstva, večletno upravljanje ekosistemov ter ukrepi za njihovo varovanje;
81. poziva k ukrepom za zagotovitev nacionalne suverenosti nad izključnimi ekonomskimi conami držav članic in glede njihovih ribolovnih virov, pri čemer je treba dovoliti upravljanje na podlagi bližine; meni, da bi bilo treba ohraniti razdaljo 12 milj kot cono izključnega dostopa za nacionalna plovila vsake države članice, ter predlaga, da bi razmislili o možnosti njene razširitve na sosednja območja – v skladu s kontinentalnimi policami;
82. poziva k varstvu biotske raznovrstnosti v morskem okolju, kar bo zagotovilo ugodne pogoje za obnovo populacije rib; v zvezi s tem se zavzema za uvedbo ribiških prostih con na območjih, kjer so ogroženi staleži rib in biotska raznovrstnost;
83. ponovno poudarja, da je treba v okviru skupne ribiške politike priznati posebnosti malega in priobalnega ribolova in analizirati, v kolikšni meri sedanji instrumenti ustrezajo potrebam tega sektorja, ter jih temu primerno prilagoditi;
84. poziva Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, naj podpre mali ribolov, celovito obravnava posebne težave tega sektorja ter spodbuja upravljanje na podlagi bližine, trajnostno ribištvo in razvoj obalnih skupnosti;
85. obžaluje, da sprejeta skupna ribiška politika in skupna tržna ureditev močno zaostajata za dejanskimi potrebami ribiškega sektorja, in poziva k njuni čim prejšnji reviziji;
86. kritizira premočno zmanjšanje celotnega dovoljenega ulova, kar ima lahko negativne posledice za ta sektor, preživljanje in podeželske skupnosti, in poziva Komisijo, naj stori vse, kar je v njeni moči, da se to ne bi več dogajalo;
Kmetijska politika
87. meni, da je evropsko kmetijstvo eno od sektorjev, ki lahko kljub posledicam krize še vedno ustvari določeno vrednost; vendar pa ima ta sektor premalo kmetov, veliko premalo pa je tudi mladih kmetov, ki bi to vrzel zapolnili; obžaluje, da ta pojav ogroža našo pomembno kmetijsko in podeželsko dediščino sveta, hkrati pa kmetijsko-živilske družbe zvišujejo svoje marže in vsiljujejo svoj model svetovnega prehranskega sistema, ki je uničujoč za okolje; zato poudarja, da morajo biti kmetje in manjša podjetja v središču evropske kmetijske in prehranske politike, da bi resnično povečali rast in ustvarjanje novih delovnih mest v vseh regijah EU; ugotavlja, da sedanji trend vodi k drastičnemu zmanjšanju tradicionalnih družinskih kmetij po vse Evropi ter posledičnemu upadanju družbene in gospodarske dejavnosti na podeželju;
88. odločno nasprotuje tržni prevladi in nepoštenemu določanju cen velikih kmetijsko-živilskih družb, ki izkoriščajo kmete in vsiljujejo čezmerno proizvodnjo, kar negativno vpliva na kakovost hrane, zdravje ljudi in živali, dobrobit živali in okolje;
89. poudarja, da EU potrebuje zanesljive, jasne in demokratične instrumente politike, ki bodo kmetom omogočili, da bodo svoje izdelke prodajali po ustrezni ceni, povečala pa se bo tudi kakovostna proizvodnjo v kmetijskem sektorju, kar je ena od najbolj poznanih značilnosti evropskega kmetijstva po vsem svetu; glede na to je v prihodnjih letih bistveno revidirati skupno kmetijsko politiko, tako da bodo sredstva pravično porazdeljena in bodo pomagala kmetom, ne pa velikim družbam ali veleposestnikom;
90. poudarja, da mora Evropa oblikovati javne instrumente, s katerimi bo prilagodila oskrbo in povpraševanje ter ohranila raven prihodkov kmetov in proizvodnje hrane, s tem pa zaščitila kmete pred nestanovitnostjo cen;
91. poziva Komisijo, naj ohrani sistem kvot in si prizadeva za pošteno porazdelitev pravice do gojenja med proizvajalce EU;
92. poziva Evropsko unijo, naj prepove odobritev, gojenje in trženje gensko spremenjenih organizmov ter se trdno zaveže evropskemu sektorju ekološkega kmetovanja, ki edini raste v zadnjih desetletjih;
93. poudarja, da mora Evropa nameniti prednost varstvu svojega kmetijskega zemljišča (pri čemer mora upoštevati, da je leto 2015 mednarodno leto zemljišč) in obravnavati vprašanje prilaščanja zemljišč, kar je bistvenega svetovnega pomena pri varstvu kmetov, zemljišč in okolja;
94. poudarja, da je treba za dolgoročno zaščito kmetijskega zemljišča po vsej Evropi izvajati učinkovite strategije, s katerimi bi preprečili in ublažili podnebne spremembe in tako dekarbonizirali kmetijski sektor ter zaščitili produktivnost evropskih kmetov;
95. poziva k pregledu in spodbujanju hortikulturnega sektorja v državah članicah, da bi za hranljiva živila zagotovili najkrajše prehranske kilometre;
96. poziva Evropsko unijo, naj prepove vse oblike patentiranja semen ter tako zaščiti kmete pred nepošteno konkurenco in nepotrebno birokracijo;
97. obžaluje, da evropska živinoreja ni v skladu s standardi za dobrobit živali, in prosi Komisijo, naj zagotovi, da se bo veljavna zakonodaja ustrezno izvajala v vseh državah članicah;
98. se zavzema, da bi se intenzivna živinoreja v kmetijstvu EU preusmerila k pošteni trajnostni obliki beljakovinske proizvodnje na rastlinski osnovi;
99. poziva Komisijo, naj objavi svoje poročilo z naslovom Izgradnja trajnostnega evropskega prehranskega sistema, ki so ga že potrdili trije nekdanji komisarji, in pripravi akcijski načrt, v katerem bo upoštevala njegove ugotovitve;
100. poziva Komisijo, naj izboljša pravila o dobrobiti živali v veljavni zakonodaji EU o ekološkem kmetovanju in odpravi izjeme k tem pravilom, kot so uporaba neustreznih pasem, privezovanje živine in nepotrebna kastracija;
101. poziva Komisijo, naj umakne svoje predloge o kloniranju in predloži nove, v katerih bo upoštevala stališče Evropskega parlamenta, ki dovoljuje tudi uporabo rednega zakonodajnega postopka; nasprotuje, da bi za direktivo o dajanju hrane iz živalskih klonov na trg izbrali postopek odobritve, saj bi s tem Parlamentu odvzeli pravico do spreminjanja predloga;
102. močno kritizira nadaljnji obstoj kakršnih koli kmetijskih izvoznih nadomestil in poziva k njihovi takojšnji ukinitvi;
103. pozdravlja nedavno pobudo Nizozemske, Nemčije in Danske, da bi omejili najdaljši čas prevoza živih živali na osem ur; poziva Komisijo, naj nujno revidira Uredbo Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in skrajša najdaljši čas prevoza živih živali;
104. poziva k temeljitemu in učinkovitemu vmesnemu pregledu, ki bo omogočil najti trajnostne rešitve za vprašanja znotraj skupne kmetijske politike;
105. poziva k začetku razprave o oblikovanju nove kmetijske in prehranske politike EU, ki bo upoštevala interese celotne družbe;
Pravice žensk in enakost med spoloma
106. poziva k neodvisnemu poglavju o pravicah žensk in enakosti med spoloma ter pri tem:
– poziva Komisijo in Svet, naj pripravita predlog za celovito strategijo EU o nasilju nad ženskami, vključno z zakonodajo o minimalnih standardih proti nasilju nad ženskami; meni, da ne bi smeli imeti ločenega akcijskega načrta za vprašanja, kot so pohabljanje ženskih spolnih organov, nasilje v družini ali spolno nasilje, vse različne oblike nasilja nad ženskami bi namreč morali zajeti v glavni in učinkoviti strategiji, ki bo temeljila na vidiku enakosti med spoloma, hkrati pa bi si morali prizadevati za pristop EU k Carigrajski konvenciji o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, podpisani leta 2011;
– poudarja, da je nujno oblikovati strategijo EU o enakosti med ženskami in moškimi, ki bo temeljila na pekinški deklaraciji in izhodiščih za ukrepanje ter bo obravnavala njenih dvanajst kritičnih problematičnih področij; glavni cilj bi moral biti izvajanje vseh ukrepov, potrebnih za dosego enakosti med ženskami in moškimi, najprej pa bi morali oblikovati strukturo oziroma okvir za pravice žensk na evropski ravni; brez te strukture in strategije se pravice žensk in deklet v Evropi ne bodo spoštovale oziroma ne bo zagotovljena njihova enakost z moškimi ali enakost med njimi samimi; to strategijo bi morali razumeti in podpirati kot strateški politični odgovor evropskih institucij na izzive, s katerimi se soočajo ženske 20 let po sprejetju pekinških izhodišč za ukrepanje; s tem bi zagotovili verodostojnot EU, kar zadeva človekove pravice na splošno, tako v evropskem kot v mednarodnem pogledu;
– poziva Svet Evropske unije in države članice, naj začnejo in nadaljujejo pogajanja s Parlamentom, predstavijo svoje uradno stališče in podprejo trdno direktivo o porodniškem dopustu, da bi vsem ženskam v Evropi zagotovili enake pravice;
_____________________
107. poziva Komisijo, naj popravi delovni program v skladu z resolucijo Parlamenta, vključno s stališči glede različnih sektorjev iz njenega drugega dela;
108. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.
- [1] UL L 304, 20.11.2010, str. 47.