Postopek : 2015/2530(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0100/2015

Predložena besedila :

B8-0100/2015

Razprave :

Glasovanja :

PV 11/02/2015 - 9.18
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :


PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 157kWORD 91k
4.2.2015
PE547.524v01-00
 
B8-0100/2015

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o protiterorističnih ukrepih (2015/2530(RSP))


Judith Sargentini, Jan Philipp Albrecht, Eva Joly, Ulrike Lunacek, Jean Lambert v imenu skupine Verts/ALE

Resolucija Evropskega parlamenta o protiterorističnih ukrepih (2015/2530(RSP))  
B8-0100/2015

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, členov 2, 3 in 6 Pogodbe o Evropski uniji in ustreznih členov Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2011 o politiki EU za boj proti terorizmu: glavni dosežki in izzivi za prihodnost(1),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. oktobra 2013 o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA(2),

–       ob upoštevanju resolucije z dne 27. februarja 2014 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2012,

–       ob upoštevanju resolucije z dne 12. marca 2014 o programu nadzora Agencije ZDA za nacionalno varnost, organih nadzora v različnih državah članicah in njihovem učinku na temeljne pravice državljanov EU(3),

–       ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ,

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2014 o obnovitvi strategije notranje varnosti EU(4),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. marca 2013 o pregledu stanja na področju pravosodja v EU (COM(2013)0160),

–       ob upoštevanju poročila o boju proti korupciji v EU, ki ga je Komisija objavila 3. februarja 2014 (COM(2014)0038),

–       ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve o boju proti terorizmu s seje 19. januarja 2015, zlasti odločitve o okrepitvi izmenjave informacij s partnerskimi državami in spodbujanju okrepljenega sodelovanja z arabskimi in sredozemskimi državami, kar vključuje tudi memorandum o soglasju z Ligo arabskih držav,

–       ob upoštevanju strateškega okvira EU za človekove pravice in demokracijo ter akcijskega načrta za njegovo izvajanje, ki sta bila sprejeta 25. junija 2012,

–       ob upoštevanju sodbe Sodišča z dne 8. aprila 2014 v združenih zadevah C–293/12 in C–594/12 (Digital Rights Ireland Ltd, Seitlinger in drugi) ter mnenja pravne službe Parlamenta o razlagi te sodbe(5),

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker je spoštovanje temeljnih pravic bistvena sestavina uspešnih politik za boj proti terorizmu;

B.     ker so hudi teroristični napadi na ozemlju EU po 11. septembru močno vplivali na občutek varnosti med državljani in prebivalci EU;

C.     ker je EU po napadih 11. septembra uvedla naslednje protiteroristične ukrepe: 26 akcijskih načrtov in strateških dokumentov, 25 uredb, 15 direktiv, 11 okvirnih sklepov, 25 sklepov, 1 skupni ukrep, 3 skupna stališča, 4 resolucije, 111 sklepov Sveta in 8 mednarodnih sporazumov(6),

D.     ker ti ukrepi večinoma niso bili ustrezno in sistematično ocenjeni;

E.     ker so se v zadnjem času nevarno povečali rasizem in ksenofobija, vključno z antisemitizmom, protiromstvo in islamofobija;

F.     ker je nujno potrebna enotna pravna opredelitev pojma profiliranja, ki bi temeljila na ustreznih standardih o temeljnih pravicah in varstvu podatkov, s čimer bi se zmanjšala negotovost glede tega, katere dejavnosti so prepovedane in katere ne;

G.     ker so po podatkih, ki jih je objavila Komisija Sveta Evrope za učinkovitost pravosodja (CEPEJ), znatne razlike med vlaganji držav članic EU v svoj kazenskopravni sistem(7);

1.      izraža globoko sožalje žrtvam nedavnih terorističnih napadov v Parizu in drugje po svetu ter njihovim družinam;

2.      poudarja, da mora biti bistvena razsežnost boja proti terorizmu vključevanje politik za zaščito in podporo žrtev in njihovih družin; zato poziva države članice, naj pravilno izvajajo Direktivo 2012/29/EU z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj;

3.      ponovno izraža zavezanost ohranjanju svobode izražanja, temeljnih pravic, demokracije, strpnosti in pravne države;

4.      še naprej zagovarja celovit pristop v boju proti radikalizaciji in terorizmu, ki bi bil usmerjen v krepitev socialne kohezije, preprečevanje kriminala, ciljno usmerjeno delovanje policije in varnostne ukrepe, ki bi temeljili na posameznem sumu ali konkretni grožnji, ki bi ju ugotovili ljudje in ne računalniške naprave; poleg tega poudarja, da je treba poostriti pravila o nakupu in posedovanju orožja ter pravila o izvozu in okrepiti boj proti nezakoniti trgovini z orožjem; vztraja tudi, da je treba ustrezno financirati učitelje, socialne delavce, psihologe, lokalno policijo, preiskovalne organe, tožilstvo, sodstvo in zaporniško osebje, pri čemer je treba odpraviti varčevalne ukrepe, ki so močno prizadeli strukturo evropskih družb;

5.      opozarja, da svoboščine, ki jih poskušamo ohraniti v boju proti terorizmu, ne bi smeli ogroziti z uvajanjem represivnih ukrepov ter ukrepov množičnega nadzora in nadzora mej, ki so predvsem simbolni in ki bodo Evropsko unijo pripeljali v razmere, ko bodo vsi sumljivi in nihče ne bo svoboden, načela svobodnega gibanja pa ne bo več; opozarja tudi, da profiliranje stigmatizira posameznike iz naše družbe, s katerimi si prizadevamo izboljšati odnose;

6.      poudarja, da morajo Evropska unija, njene države članice in države partnerice svojo strategijo za boj proti mednarodnemu terorizmu osnovati na načelu pravne države in spoštovanju temeljnih pravic; poudarja tudi, da bi morali biti zunanji ukrepi Unije za boj proti mednarodnemu terorizmu usmerjeni predvsem v preprečevanje;

7.      opozarja, da so varnostni organi že poznali storilce napada v Parizu, kot se je dogajalo že pri preteklih napadih, in da so jih že preiskovali in nadzorovali; izraža zaskrbljenost, ker bi si lahko ti organi in po potrebi njihovi kolegi iz drugih držav članic v večjem obsegu izmenjevali obstoječe podatke o teh osebah z učinkovito uporabo podatkovnih zbirk EU in sodelovanjem z agencijami EU;

8.      ponovno poziva Komisijo in Svet, naj opravita celovito oceno protiterorističnih in z njimi povezanih ukrepov EU, predvsem njihovega izvajanja v zakonodaji in v praksi držav članic ter ravni sodelovanja držav članic z agencijami EU na tem področju, zlasti Europolom in Eurojustom, in naj ob tem ocenita obstoječe vrzeli, pa tudi skladnost teh ukrepov z obveznostmi, ki izhajajo iz temeljnih pravic v EU, in sicer z uporabo postopka iz člena 70 PDEU; vztraja, da je treba v to oceno vključiti tudi zunanjo razsežnost protiterorističnih ukrepov EU, objavi pa naj se maja 2015 skupaj z evropsko agendo za varnost;

9.      vztraja, da je potreben demokratični in sodni nadzor protiterorističnih politik; poudarja, da je treba odpraviti ukrepe, ki so se pri boju proti terorizmu izkazali za nepotrebne, neučinkovite in nesorazmerne, preiskati je treba kršitve temeljnih pravic in jih sodno obravnavati, poleg tega pa je treba razviti nove oblike demokratičnega nadzora, ki bodo izhajale iz pristojnosti, ki jih ima Evropski, pa tudi nacionalni parlamenti po Lizbonski pogodbi; vztraja, da je treba v tovrstne ukrepe in sporazume vključiti samoderogacijsko klavzulo ali klavzulo o redni ponovni odobritvi; zavrača ravnanje, ki pod pretvezo nacionalne varnosti ogroža temeljne pravice, kot je načelo zaupnosti med odvetnikom in stranko; poziva, naj se pojem nacionalne varnosti nemudoma pojasni v okviru evropskega prava;

Celostni pristop v boju proti radikalizaciji in terorizmu

10.    poudarja, da lahko gospodarske, izobraževalne in socialne politike prispevajo k preprečevanju izključevanja in posledic hitrih družbeno-gospodarskih sprememb, zaradi katerih prihaja do nezadovoljstva in občutka nemoči, ki bi ju lahko izkoristili nasilni skrajneži; zato poziva k politikam, ki bodo bistveno okrepile družbeno vključenost, dialog, sodelovanje, enakost, strpnost ter razumevanje med različnimi kulturami in religijami;

11.    poziva države članice, naj vlagajo v izobraževalne programe, ki bodo usmerjeni v spoštovanje človekovega dostojanstva in spodbujanje enakih možnosti, boj proti diskriminaciji in spodbujanje družbenega vključevanja od otroštva; opozarja, da je zato treba učitelje usposabljati na področju socialnih vprašanj in raznolikosti;

12.    svari, da se posamezniki, ki zaradi revščine in brezposelnosti nimajo upanja, da bi se polno vključili v družbo, lahko počutijo nemočne in se lahko celo usmerijo k destruktivnemu ekstremističnemu vedenju, ki jim vrača samozavest, tako da napadajo celotno družbo; poziva države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za zmanjšanje revščine, zagotovijo možnosti za zaposlitev, krepitev vloge in spoštovanje posameznika,

13.    poudarja, da se lahko zaradi diskriminacije in sovražnega govora v nekaterih primerih okrepijo vzorci radikalizacije in nasilja; poudarja, da je treba najprej zagotoviti standarde enakosti in nediskriminacije, dopolniti pa jih je treba s posebnimi političnimi strategijami za ukrepanje proti vsem vrstam diskriminacije;

14.    izraža zaskrbljenost zaradi nesorazmernih posledic praks, ki se izvajajo po 11. septembru, zlasti uporabe rasnega profiliranja;

15.    opozarja, da je vzpostavitev in krepitev sodelovanja z ustreznimi skupnostmi v posameznih državah članicah bistvena za ugotavljanje specifičnih tveganj in kot del splošnih strategij za deradikalizacijo; izraža podporo programom za krepitev moči etničnih in verskih manjšin ter marginaliziranih skupnosti, ki bodo prispevali, da se bo srednje oziroma dolgoročno izboljšal socialni in ekonomski položaj teh skupnosti tako na lokalni kot na regionalni ravni; v zvezi s tem opozarja, da se radikalizacija v EU ne pojavlja samo v določenih etničnih ali verskih skupinah;

16.    poudarja, da so bili ustrezni ukrepi kazenskega pregona že uvedeni v vseh državah članicah EU;

-  podatki iz potnih listov potnikov (v okviru sistema izpopolnjenih podatkov o potnikih ali APIS) se že preverjajo v podatkovnih zbirkah o znanih storilcih kaznivih dejanj in osebah, ki jim ni dovoljen vstop;

-  organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj smejo dostopati do telefonskih in potniških podatkov osumljencev ali celo skupin osumljencev, če jih povezujejo s konkretno grožnjo;

-  schengenski informacijski sistem predpisuje tajno opazovanje posameznikov ter njihovo hitro prijetje in izročitev, če ogrožajo varnost, naklepajo kaznivo dejanje ali so osumljeni storitve kaznivega dejanja;

meni, da morajo organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj čim bolj izkoristiti te možnosti in tesneje sodelovati, med drugim z ustanavljanjem skupnih preiskovalnih skupin in ob pomoči agencij EU, kot so Europol, Eurojust in Evropska policijska akademija (CEPOL);

17.    meni, da bi morala biti prednostna naloga EU v okviru preprečevanja hudega in organiziranega mednarodnega kriminala boj proti nezakoniti trgovini z orožjem; zlasti je prepričan, da je treba še okrepiti sodelovanje, kar zadeva mehanizme za izmenjavo informacij ter sledljivost prepovedanega orožja in njegovo uničenje; poleg tega vztraja, da bi morale države članice dosledno spoštovati skupno stališče o določitvi skupnih pravil glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme;

18.    poziva k hitremu izvajanju pravnega reda o preprečevanju pranja denarja, da bi omogočili zgodnje odkrivanje financiranja terorizma;

19.    poudarja, da se v nekaterih obdobjih, na nekaterih poteh ali na nekaterih mejnih prehodih že lahko izvaja usmerjena mejna kontrola pri posameznikih, ki uživajo pravico prostega gibanja, ko prečkajo zunanje meje – odvisno od stopnje ogrožanja; vztraja, da bi morale države članice dodobra izkoristiti obstoječi schengenski okvir in zanj nameniti potrebna sredstva, ne pa da skušajo ob že obstoječih možnosti ponovno uvesti mejne kontrole;

20.    želi spomniti, da je aprila 2014 Sodišče razveljavilo direktivo o hrambi podatkov, z utemeljitvijo, da hramba podatkov, pri kateri ni „nobene povezave med podatki, katerih hramba je določena, in grožnjo za javno varnost“, ni v skladu z jamstvi Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; poudarja, da je ta povezava bistvenega pomena ne le v zvezi s to direktivo, ampak tudi z vsemi drugimi sistemi za hrambo podatkov, ki vključujejo hranjenje podatkov oseb, ki niso sumljive; želi spomniti na kritiko Sodišča v zvezi s pomanjkanjem drugih omejitev hrambe, npr. omejitev bodisi glede „podatkov v zvezi z obdobjem in/ali določenim geografskim območjem in/ali krogom danih oseb, ki so lahko tako ali drugače vpletene v hudo kaznivo dejanje, bodisi podatkov v zvezi z osebami, ki bi lahko iz drugih razlogov, s tem da bi se hranili njihovi podatki, prispevale k preprečevanju, odkrivanju ali pregonu hudih kaznivih dejanj“(8);

21.    poziva Komisijo, naj pregleda predlog o evidenci podatkov o potnikih v EU na podlagi meril, ki jih je Sodišče določilo v sodbi o direktivi o hrambi podatkov; naroči svoji pravni službi, naj šest tednov po sprejetju te resolucije opravi podoben pregled; vztraja, da splošni program nadzora(9), kot je zasnovan v predlogu o evidenci podatkov o potnikih v EU ne more biti sprejet, preden Sodišče ne poda mnenja o sporazumu med Evropsko unijo in Kanado o prenosu in uporabi evidence podatkov o potnikih, kot je Parlament zahteval novembra 2014(10);

22.    poudarja, da morajo biti ukrepi, s katerimi se zaradi protiterorističnih ciljev omejujejo temeljne pravice na internetu, potrebni in sorazmerni, predvsem pa morajo temeljiti na ustrezni opredelitvi terorizma, ki pa še ne obstaja; vztraja tudi, da bi bilo treba kaznive vsebine odstranjevati na podlagi sodne odobritve, ne pa da vlogo zasebne policije opravljajo ponudniki internetnih storitev;

23.    ponovno poziva k spodbujanju šifriranja komunikacije na splošno, tudi elektronske pošte in sporočil SMS(11); opozarja, da bi prepoved šifriranja škodila varstvu osebnih podatkov pri komunikacijah, komercialnih in finančnih omrežjih ter sistemih vladne in kritične infrastrukture, saj bi postali dostopni za kriminalno in drugo prestrezanje;

24.    ponovno poudarja, da bi morala vsako zbiranje in izmenjava podatkov, tudi pri agencijah EU, kot je Europol, spoštovati Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in temeljiti na usklajenem pravnem okviru varstva podatkov, ki bi določal pravno zavezujoče standarde varstva osebnih podatkov, zlasti v zvezi z omejitvijo namena, omejitvijo podatkov na najmanjši možni obseg, informacijami, dostopom, popravkom, izbrisom in sodnim varstvom; poziva k hitremu sprejetju svežnja o varstvu podatkov, tudi tako, da Svet sprejme splošni pristop o uredbi in direktivi, pri čemer je treba spoštovati minimalne standarde, določene v Direktivi 95/46/ES;

25.    poziva države članice, naj okrepijo pravosodno sodelovanje z uporabo obstoječih instrumentov EU, na primer evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS), evropskega sodnega naloga in Evropskega preiskovalnega urada, pri čemer naj upoštevajo sorazmernost in temeljne pravice; prav tako poziva države članice, naj se v skladu z načrtom o procesnih pravicah hitro dogovorijo o vseh predlaganih ukrepih, kot naslednji korak pa naj obravnavajo odločitve o priporu in razmere v zaporih;

26.    poziva države članice, naj vlagajo v svoj pravosodni sistem, da bi zagotovile pravilne, hitre in humane preiskave in pregon, ki bili skladni z zahtevami na področju človekovih pravic;

27.    ponovno poudarja, da bi moral biti namen našega kazenskopravnega sistema rehabilitirati posameznike, tako da po vrnitvi iz zapora ne bi več ogrožali družbe; poziva države članice, naj poskrbijo za potrebne človeške vire za ta namen; izraža podporo pobudam za preprečevanje radikalizacije, kot so jo oblikovali v danskem mestu Aarhus;

28.    svari pred skušnjavo, da bi v imenu varnosti in stabilnosti posegli po pretekli, kratkovidni in neučinkoviti praksi nedovoljenega dogovarjanja z avtoritarnimi režimi; poziva EU, naj v okviru pregleda evropske sosedske politike revidira strategijo za južno Sredozemlje in naj se osredotoči na podporo državam, ki so se zares zavezale skupnim vrednotam in reformi;

29.    poziva k bolj usklajeni zunanji politiki, ki se bo osredotočila na izvorne vzroke nasilnega konflikta, ekstremizma in radikalizacije, kot so ranljivost in nerazvitost, zlasti pa vse večja neenakost v svetu;

30.    poudarja, da bi morala EU okrepiti politični dialog z islamskim svetom, da v javnih razpravah ne bi več povezovali terorizma in islama, kot se pretežno dogaja zdaj; ponovno poudarja, da mora zunanja politika EU za boj proti terorizmu zavzeti predvsem kazenskopravni pristop, tako da bo dosledno spoštovala mednarodno pravo o človekovih pravicah in mednarodno humanitarno pravo, ter podpirala prizadevanja na področju preprečevanja radikalizacije in nasilnega ekstremizma; poziva EU, naj ne podpira represivnih metod v tretjih državah;

31.    vztraja, da je treba pri projektih za pomoč pri boju proti terorizmu, ki jih izvaja Komisija in države članice skupaj s tretjimi državami, spoštovati človekove pravice in če je to ustrezno, mednarodnega humanitarnega prava, zlasti v zvezi z zahtevami dolžnega pravnega postopanja; sklene, da bo opravil oceno ukrepov in smernic za zaščito človekovih pravic, ki jih uporabljajo EU in države članice v protiterorističnih projektih, zlasti v regiji južnega sosedstva; sklene organizirati predstavitev mnenj o parlamentarnem nadzoru protiterorističnih dejavnosti in zakonodaje, pri kateri bodo sodelovali parlamenti in akterji civilne družbe iz evro-sredozemske regije;

32.    želi spomniti Evropsko službo za zunanje delovanje, koordinatorja EU za boj proti terorizmu in države članice na njihovo zavezo iz akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo, sprejetega junija 2012, da bodo zagotovili obravnavo vprašanja človekovih pravic v vseh oblikah pogovorov s tretjimi državami o boju proti terorizmu;

33.    želi spomniti države članice in agencije EU na njihove obveznosti iz Listine o temeljnih pravicah in mednarodnega prava o človekovih pravicah ter na zunanjepolitične cilje EU, na podlagi katerih ne smejo posredovati obveščevalnih podatkov, če bi to lahko vodilo v kršitve človekovih pravic v tretji državi, ali uporabiti informacij, ki so bile pridobljene z mučenjem zunaj EU;

34.    izraža odločno nasprotovanje uporabi brezpilotnih letal za izvensodne usmrtitve domnevnih teroristov ter poziva k večji preglednosti in odgovornosti pri uporabi teh letal, tudi s sprejetjem skupnega stališča EU, s katerim bi formalizirali pravni okvir za uporabo brezpilotnih letal v skladu z resolucijo, ki jo je Parlament sprejel 27. februarja 2014(12);

35.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

UL C 168 E, 14.6.2013, str. 45.

(2)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0418.

(3)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0230.

(4)

Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0102.

(5)

SJ-0890/14.

(6)

Glej: http://secile.eu/catalogue-eu-counter-terrorism-measures/

(7)

Study on the functioning of judicial systems in the EU Member States (Študija o delovanju pravosodnih sistemov v državah članicah EU); dostopno na naslovu: http://ec.europa.eu/justice/effective-justice/files/cepj_study_scoreboard_2014_en.pdf

(8)

Sodba Sodišča z dne 8. aprila 2014 v združenih zadevah C–293/12 in C–594/12 (Digital Rights Ireland Ltd, Seitlinger in drugi), zlasti točki 58 in 59.

(9)

SJ-0890/14, točki 63 in 64.

(10)

Sprejeta besedila, P8_TA (2014)005 (25. november 2014).

(11)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2014 o programu nadzora Agencije ZDA za nacionalno varnost, organih nadzora v različnih državah članicah ter njihovem učinku na temeljne pravice državljanov EU in čezatlantsko sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev, Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0230 (odstavek 107).

(12)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0172.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov