Postopek : 2015/2530(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0122/2015

Predložena besedila :

B8-0122/2015

Razprave :

Glasovanja :

PV 11/02/2015 - 9.18
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0032

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 137kWORD 89k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0122/2015
4.2.2015
PE547.526v01-00
 
B8-0122/2015

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o ukrepih na področju boja proti terorizmu (2015/2530(RSP))


Sophia in ‘t Veld, Javier Nart v imenu skupine ALDE

Resolucija Evropskega parlamenta o ukrepih na področju boja proti terorizmu (2015/2530(RSP))  
B8-0122/2015

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju členov 2, 3, 6, 7 in 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 4, 16, 20, 67, 68, 70, 71, 72, 75, 82, 83, 84, 85, 86, 87 in 88 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–       ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 6, 7, 8, 10(1), 11, 12, 21, od 47 do 50, 52 in 53,

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2011 o politiki EU za boj proti terorizmu: glavni dosežki in izzivi za prihodnost(1),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. oktobra 2013 o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA(2),

–       ob upoštevanju poročila Europola o stanju in trendih na področju terorizma v Evropski uniji (TE-SAT) za leto 2014,

–       ob upoštevanju Europolove ocene ogroženosti zaradi internetnega organiziranega kriminala (iOCTA) za leto 2014,

–       ob upoštevanju Europolove ocene ogroženosti zaradi organiziranega kriminala in hudih kaznivih dejanj v EU (SOCTA) za leto 2013,

–       ob upoštevanju mnenja št. 01/2014 delovne skupine za varstvo podatkov iz člena 29 o uporabi konceptov nujnosti in sorazmernosti ter varstva podatkov na področju kazenskega pregona;

–       ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta OZN z dne 24. septembra 2014 o grožnjah mednarodnemu miru in varnosti zaradi terorističnih dejanj (resolucija 2178(2014)),

–       ob upoštevanju resolucije z dne 27. februarja 2014 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2012)(3),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2014 o programu nadzora Agencije ZDA za nacionalno varnost, organih nadzora v različnih državah članicah ter njihovem učinku na temeljne pravice državljanov EU in čezatlantsko sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev(4),

–       ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ(5),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije o končnem poročilu o izvajanju strategije notranje varnosti EU za obdobje 2010–2014 (COM(2014)0365) z dne 20. junija 2014,

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2014 o obnovitvi strategije notranje varnosti EU(6),

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker je spoštovanje temeljnih pravic in pravne države bistveni element uspešnih protiterorističnih politik;

B.     ker nas nedavni tragični dogodki v Parizu opominjajo, da se Evropska unija sooča s stalno in vse resnejšo teroristično grožnjo, ki je v zadnjem desetletju resno prizadela številne države članice, saj cilji napadov niso bili samo ljudje, temveč tudi vrednote in svoboščine, na katerih temelji Unija;

C.     ker Listina EU o temeljnih pravicah med drugim zagotavlja pravico do varnosti, o čemer je treba odprto in pregledno razpravljati, da bi dosegli končni cilj zagotoviti varnost vseh ljudi in pridobili pravno in javno podporo za vse ukrepe, ki se bodo izvajali;

D.     ker bi moral boj proti terorizmu in radikalizaciji, ki dolgoročno vodi v nasilje, temeljiti na vsestranskih ukrepih na vseh ravneh, kar zajema tudi kohezijske politike in izobraževanje, v širšem smislu pa tudi družbeno-gospodarske politike;

E.     ker ima teroristična grožnja v EU tako notranjo kot zunanjo razsežnost;

F.     ker se je zaradi resnost izziva, s katerim se srečuje Unija, potreben odziv, ki bo jasno opredelil najustreznejše ravni ukrepanja, pri čemer ne gre izključiti morebitnih sprememb Pogodbe, če bi to bilo potrebno, hkrati pa zagotoviti mehanizme demokratičnega nadzora na vseh ravneh; ker pojem nacionalne varnosti ni jasno opredeljen, zaradi česar države članice velikokrat omejijo izmenjavo znanja in izkušenj ter informacij, pa tudi sodelovanje na evropski ravni, saj da je področje varnosti v njihovi izključni pristojnosti;

G.     ker je več obveščevalnih služb, v nekaterih primerih pa tudi organov kazenskega pregona, poznalo storilce vseh napadov, ki so se zgodili v zadnjih desetih letih, in ker so bile pri izmenjavi razpoložljivih informacij in komunikaciji med organi tako na nacionalni kot evropski ravni ugotovljene očitne pomanjkljivosti; ker razdrobljenost informacij o terorističnih grožnjah, ki jih imajo države, onemogoča njihovo polno izkoriščanje;

H.     ker so obveščevalne službe preusmerile vire in se bolj posvetile vsesplošnemu zbiranju podatkov in vzpostavitvi številnih podatkovnih baz, v katerih se združujejo množični podatki, ki so jih zbrali temu namenjeni programi, zaradi česar so zmogljivosti za zbiranje obveščevalnih podatkov s človeškimi viri manjše, izkušnje iz preteklih napadov pa kažejo, da je to bila osrednja pomanjkljivost;

I.      ker se je s hitrim širjenjem resnih čezmejnih kaznivih dejanj, kot je terorizem, večkrat pokazalo, da so evropske zmogljivosti na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja omejene, saj je premalo sodelovanja na področju kazenskega pregona, pravosodni okvir za učinkoviti pregon storilcev pa je le delno harmoniziran;

J.      ker bi morale strategije preprečevanja v okviru boja proti terorizmu temeljiti na večstranskem pristopu za neposredno preprečevanje priprav za napade na ozemlju EU in obvladovanje temeljnih vzrokov terorizma, na primer prek boja proti radikalizaciji, ki vodi v nasilje, odzivanja na teroristično propagando, odpravljanja vrzeli v socialnem vključevanju in opredelitve ključnih dejavnikov;

K.     ker se protiteroristični ukrepi, sprejeti v EU po napadih 11. septembra, v nekaterih primerih ne izvajajo učinkovito ali zaradi posebnih okoliščin, v katerih so bili sprejeti, niso dovolj upoštevali potrebe po zagotavljanju vseh temeljnih pravic in omejevanju morebitnega poseganja vanje prek upoštevanja načel nujnosti in sorazmernosti zasledovanih ciljev; ker je Sodišče s sodbo v združenih zadevah C-293/12 in C-594/12 razveljavilo direktivo o hrambi podatkov;

L.     ker bi bilo treba v skladu z dobro zakonodajno prakso predlogom novih instrumentov za boj proti terorizmu priložiti tudi temeljito oceno obstoječih orodij in njihovega izvajanja, da bi opredelili vrzeli v izvajanju in zakonodaji, ki bi jih bilo treba odpraviti;

1.      izraža sožalje žrtvam nedavnih terorističnih napadov v Parizu in njihovim družinam ter žrtvam terorizma po svetu; poziva vse države članice, naj dejansko in čim prej začnejo izvajati Direktivo 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj;

2.      poziva Komisijo in Svet, naj podpreta prenovljeni načrt za boj proti terorizmu, v katerem je opredeljen učinkovit odziv na obstoječe grožnje in ki zagotavlja dejansko varnost vseh, pa tudi pravice in svoboščine, ki so temeljna načela evropskega projekta;

3.      zlasti poudarja, da morajo Evropska unija, njene države članice in države partnerice svojo strategijo za boj proti mednarodnemu terorizmu osnovati na načelu pravne države in na spoštovanju temeljnih pravic; poudarja tudi, da morajo biti zunanji ukrepi Unije za boj proti mednarodnemu terorizmu v prvi vrsti usmerjeni v preprečevanje, ter poudarja, da je treba spodbujati dialog, strpnost in razumevanje med različnimi kulturami in religijami;

4.      ponovno poziva Komisijo in Svet, naj opravita celovito vrednotenje protiterorističnih in s tem povezanih ukrepov EU, zlasti kar zadeva njihovo izvajanje v državah članicah tako v zakonodaji kot v praksi in raven sodelovanja med državami članicami in agencijami EU na tem področju, zlasti med Europolom in Eurojustom, ter ustrezno oceno obstoječih vrzeli, in sicer na podlagi postopka iz člena 70 PDEU, vrednotenje pa naj objavita skupaj z evropsko agendo za varnost;

Upoštevanje potreb v zvezi z obveščanjem in izmenjavo informacij na ravni EU

5.      poziva k vzpostavitvi evropskega organa za izmenjavo in proaktivno sporočanje informacij, ki jih imajo obveščevalne službe, in sicer z dolgoročnim ciljem vzpostavitve obvezne izmenjave nacionalnih obveščevalnih podatkov o terorističnih grožnjah;

6.      poudarja, da je treba jasno razlikovati med kazenskim pregonom in zbiranjem obveščevalnih podatkov za namene nacionalne varnosti; vztraja, da se poleg takega organa vzpostavita tudi ustrezna podlaga v Pogodbi in pravni okvir, ki bo zajemal ukrepe za zaščito pravic državljanov in mehanizme demokratičnega nadzora;

7.      poziva države članice, naj čim bolje uporabijo obstoječe platforme, podatkovne baze in sisteme opozarjanja na evropski ravni, kot so Schengenski informacijski sistem, Europolov informacijski sistem, Europolova kontaktna točka „Travellers “ in evropski informacijski sistem kazenskih evidenc;

8.      vztraja pri uvedbi dodatnih obveznosti za države članice, da bi izmenjava informacij o resnih kaznivih dejanjih in terorizmu prek Schengenskega informacijskega sistema postala obvezna, s čimer bi se izboljšala učinkovitost teh obstoječih orodij;

9.      poudarja, da bi moralo sprejetje novih instrumentov v zvezi z zbiranjem, obdelavo in shranjevanjem osebnih podatkov za namene kazenskega pregona v prihodnosti temeljiti na jasno opredeljenem splošnem okviru za te namene;

10.    poziva Komisijo, naj ponovno pregleda svoj predlog pravnega okvira za zbiranje podatkov o imenih potnikov v EU, da bi bil skladen s primarno zakonodajo EU in usklajen z najnovejšo sodno prakso; poziva k hitremu in hkratnemu sprejetju svežnja o varstvu podatkov, tudi s sprejetjem splošnega pristopa v okviru Sveta, ki je skladen z minimalnimi standardi, določenimi v Direktivi 95/46/EU;

11.    vztraja, da bi moral vsak instrument, ki bi se izvajal v prihodnosti in ki bi zajemal zbiranje osebnih podatkov, spoštovati načeli nujnosti in sorazmernosti;

Nadgradnja zmogljivosti notranje varnosti in kazenskega pregona

12.    se zaveda, da je treba okrepiti sodelovanje med organi kazenskega pregona in vlogo Europola; v zvezi s tem je pripravljen sodelovati s Svetom, da bi dosegli sporazum o prenovljenem pravnem okviru za Europol;

13.    poziva Komisijo, naj razmisli o predlogu vzpostavitve evropskega protiterorističnega centra v okviru Europola po zgledu obstoječega Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti;

14.    poudarja, da je prav tako nujno, da se v nacionalnih zakonodajah zagotovi strokovnost policijskih sil in da se pri dejavnostih policije in obveščevalnih služb spoštujejo temeljne pravice tako na evropski kot nacionalni ravni; v zvezi s tem pozdravlja predlog Komisije o prenovljenem pravnem okviru za Evropsko policijsko akademijo;

15.    vztraja, da je treba schengenski pravni red varovati in braniti pred vsakim poskusom, da bi sedanje varnostne grožnje uporabili v politične namene za omejitev svobode gibanja;

16.    poziva države članice, naj v celoti izkoristijo vsa orodja, ki so jim na voljo, da bi obvarovale schengensko območje in ozemlje Unije, vključno s pregledovanjem potnih listin vseh oseb – ne glede na narodnost – na zunanjih mejah EU, da bi ugotovili njihovo identiteto, ter preverjanjem podatkovnih baz pri vsakem pregledu v skladu s prožnejšo razlago Zakonika o schengenskih mejah;

17.    poudarja, da bi bilo treba načeti tudi vprašanje dovoljenja staršev za mladoletne osebe, ki izstopajo iz ozemlja države članice, kjer bivajo, ki se po EU ne uporablja dosledno, da bi ocenili, ali je na ravni EU potrebno obvezno dovoljenje;

18.    obžaluje, da Svet ni naklonjen napredku pri predlagani celoviti strategiji kibernetske varnosti, ki predstavlja vizijo EU o čim učinkovitejšem preprečevanju in odzivanju na kibernetske napade;

Prilagoditev evropskega pravosodnega okvira za boj proti resnim čezmejnim kaznivim dejanjem

19.    poudarja, da je treba prilagoditi in nadgraditi pravosodni okvir na evropski ravni za učinkoviti pregon resnih čezmejnih kaznivih dejanj, kot je terorizem, v zvezi s tem podpira učinkovit zakonodajni proces, katerega cilj je takojšnja reforma Eurojusta, da bi okrepili izmenjavo informacij o kazenskem pregonu in obsodbah;

20.    meni, da bi bilo treba preučiti možnost obveznega obveščanje Eurojusta o kazenskem pregonu na področju terorizma ter da je treba okrepiti sinergije med Eurojustom in Europolom na njunih področjih pristojnosti;

21.    vztraja, da je treba predloga o okrepitvi Eurojusta in vzpostavitvi Evropskega javnega tožilstva sprejeti istočasno;

22.    poziva k temu, da bi Evropsko javno tožilstvo dobilo več pristojnosti, in sicer bi pokrivalo tudi nekatere vrste resnih čezmejnih kaznivih dejanj, kot sta terorizem in organizirani kriminal, da bi omogočili učinkovitejši pravosodni odziv in močnejšo preventivno komponento na področju pravosodja;

23.    pozdravlja prihodnje sprejetje posodobljenega pravnega okvira za boj proti pranju denarja na evropski ravni, ki se bo izvajal na vseh ravneh in bo odločilno prispeval k učinkovitosti tega boja ter omogočil prekinitev pomembnega vira financiranja terorističnih organizacij;

24.    vztraja, da je treba okrepiti spremljanje in boj proti financiranju terorizma, organiziranemu kriminalu in nezakoniti trgovini v okviru celovite strategije, ki bi učinkovito zapirala različne vire financiranja terorističnih organizacij in projektov;

25.    poziva k reviziji direktive o orožju (Direktiva 91/477/EGS, kot je bila spremenjena z Direktivo 2008/51/ES), da bi izboljšali izmenjavo informacij na tem področju in bolje uskladili evropski odziv na ta pojav; meni, da bi morala biti prednostna naloga EU v okviru preprečevanja resnega in organiziranega mednarodnega kriminala boj proti nezakoniti trgovini s strelnim orožjem;

Boj proti dejanskim vzrokom terorizma in radikalizacije, ki vodi v nasilje

26.    poudarja, da se prihodnji evropski odziv ne sme osredotočati zgolj na sedanje razprave o povečanju varnostnih in nadzornih ukrepih za boj proti terorizmu; poudarja, da sta preprečevanje radikalizacije, ki vodi v nasilje, in boj proti njej bistvenega pomena za doseganje dolgoročnega cilja zaščite Evropske unije pred terorističnimi grožnjami;

27.    poziva Komisijo, naj podpre države članice pri obravnavanju dejavnikov, zaradi katerih pride do radikalizacije in ekstremizma, ki vodita v nasilje, in oblikovanju strategij preprečevanja, ki zajemajo področja izobraževanja, družbenega vključevanja, prizadevanj za boj proti diskriminaciji ter medkulturnega in medverskega dialoga;

28.    poziva k sprejetju priporočila Sveta o nacionalnih strategijah preprečevanja radikalizacije, ki vodi v nasilje, ki bi obravnavale številne dejavnike, zaradi katerih pride do radikalizacije, in državam članicam podale priporočila za vzpostavitev programov, ki bi obravnavali izključenost, rehabilitacijo in deradikalizacijo;

29.    vztraja pri tem, da se posebno pozornost nameni zaporom in pogojem v njih ter opredelijo ciljno usmerjeni ukrepi za preprečevanje radikalizacije v tem okolju;

30.    podpira sprejetje evropske strategije za boj proti teroristični propagandi, radikalnim mrežam in novačenju prek spleta, in sicer na podlagi preteklih prizadevanj in pobud na medvladni in prostovoljni ravni, da bi okrepili izmenjavo dobrih praks in uspešnih metod na tem področju ter prispevali k protipropagandi, usmerjeni v posameznike, ki so običajno tarče novačenja;

31.    je trdno prepričan, da bi se morale strategije preprečevanja osredotočati na podpiranje voditeljev skupnosti, ki spodbujajo deradikalizacijo, prednost pa bi morale imeti politike, ki se nanašajo na lokalno raven in skupnosti, vključno z razvojem in pripravo protipropagande in komunikacijskih strategij za specifično javnost;

32.    vztraja, da morajo strategije, ki se nanašajo na dejanske vzroke terorizma in radikalizacije, ki vodi v nasilje, temeljiti tudi na pozitivni okrepitvi temeljnih vrednot, na katerih temelji Unija, če naj bodo uspešne in verodostojne; v zvezi s tem poziva k sprejetju pakta EU o demokratičnem upravljanju za vzpostavitev zavezujočega in postopnega instrumenta za zagotavljanje skladnosti z načeli demokracije in temeljnimi pravicami v EU;

33.    poziva Komisijo, naj se poveže z vsemi deležniki na področju interneta, da bi vzpostavili skupne standarde na ravni EU in opredelili varnostne ukrepe v odziv na terorizem in kibernetski kriminal, pri čemer je treba preprečiti razdrobitev interneta;

34.    priporoča, da se vzpostavi usmerjevalna skupina, v kateri bi sodelovali strokovnjaki in predstavniki podjetij, ki bi opredelili usklajen politični odziv na vprašanja dostopa, odstranjevanja vsebin in sodelovanja s policijo in sodnimi organi, ter da EU posledično določi skupne standarde, v skladu s katerimi bi podjetja enotno izvajala politike dostopa, vsebin in njihovega odstranjevanja;

35.    poudarja, da mora strategija za odziv, ki se nanaša na internet, zagotoviti, da se človekove pravice in temeljne svoboščine, kot so pravica do zasebnosti, varstva podatkov, poštenega sojenja in pravnega varstva, enako spoštujejo tako na spletu kot zunaj njega;

Sprejetje zunanje strategije EU za boj proti mednarodnemu terorizmu

36.    poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj sprejme zunanjo strategijo EU za boj proti mednarodnemu terorizmu, da bi se spoprijeli z izvorom mednarodnega terorizma, in vključi protiteroristične ukrepe v skupno zunanjo in varnostno politiko; poziva jo tudi, naj vzpostavi funkcijo atašeja za varnost v delegacijah EU v tretjih državah;

37.    poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj razvijeta strategijo za sodelovanje s tretjimi državami na področju boja proti terorizmu, pri tem pa zagotovita spoštovanje mednarodnih standardov na področju človekovih pravic, zlasti pravice do dolžnega pravnega postopanja;

38.    poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj na področju boja proti terorizmu, mejnih kontrol in nadzora priseljevanja dajo prednost sodelovanju s sosednjimi državami, zlasti Turčijo, vključno s skupno evropsko politiko glede vizumov med državami članicami in Turčijo;

39.    ugotavlja, da je prišlo do novega pojava hibridne vojne, vključno z razsežnostjo terorizma, ki ga podpirajo države, in novimi načini terorističnega vojskovanja, kot so ekonomski, informacijski in kibernetski napadi;

40.    poudarja, kako pomemben je boj proti revščini in neenakosti po vsem svetu, spodbujanje mirnega reševanja mednarodnih in notranjih kriz ter lajšanje trpljenja ljudi po vsem svetu, EU pa poziva, naj pri širjenju svojih vrednot in ciljev v zunanjih politikah ne uporablja dvojnih meril;

41.    spodbuja izvajanje Pogodbe o skupni obrambi in gospodarskem sodelovanju Lige arabskih držav, da bi se spoprijeli z grožnjami v vseh arabskih državah, ki izhajajo iz vala skrajne džihadistične miselnosti, ki se širi prek Islamske države, plemena Huti v Jemnu in drugih skupin; poziva k nadaljnjim prizadevanjem, da bi ključne akterje v arabskem svetu prepričali, da končajo nadomestne vojne v Libiji, Siriji, Iraku in Jemnu, nehajo finančno podpirati bojevnike in s pogajanji dosežejo rešitev za mir in stabilnost v tej regiji;

42.    poziva k okrepitvi prizadevanj za vzpostavitev evropske zmogljivosti na področju obrambe in povečanje vojaškega sodelovanja s sosednjimi državami in strateškimi tretjimi državami, zlasti z zagotavljanjem pomoči pri usposabljanju, tehničnega svetovanja na terenu, podpore za ofenzivne zmogljivosti in neposrednega vojaškega sodelovanja z lokalnimi silami;

43.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in parlamentom držav članic.

(1)

UL C 168 E, 14.6.2013, str. 45.

(2)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0418.

(3)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0173.

(4)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0230.

(5)

UL L 315, 14.11.2012, str. 57.

(6)

Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0102.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov