Postopek : 2015/2530(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0127/2015

Predložena besedila :

B8-0127/2015

Razprave :

Glasovanja :

PV 11/02/2015 - 9.18
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0032

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 146kWORD 92k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0122/2015
4.2.2015
PE547.532v01-00
 
B8-0127/2015

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o protiterorističnih ukrepih (2015/2530(RSP))


Birgit Sippel, Jörg Leichtfried, Claude Moraes, Enrique Guerrero Salom, Juan Fernando López Aguilar, Miriam Dalli, Ana Gomes, Christine Revault D’Allonnes Bonnefoy, Viorica Dăncilă v imenu skupine S&D

Resolucija Evropskega parlamenta o protiterorističnih ukrepih (2015/2530(RSP))  
B8-0127/2015

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju členov 2, 3, 6, 7 in 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 4, 16, 20, 67, 68, 70, 71, 72, 75, 82, 83, 84, 85, 86, 87 in 88 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–       ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenih členov 6, 7, 8, 10(1), 11, 12, 21, 47 do 50, 52 in 53,

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2011 o politiki EU za boj proti terorizmu: glavni dosežki in izzivi za prihodnost(1),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. oktobra 2013 o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA(2),

–       ob upoštevanju mnenja št. 01/2014 delovne skupine za varstvo podatkov iz člena 29 o uporabi konceptov nujnosti in sorazmernosti ter varstva podatkov v sektorju preiskovanja in pregona kaznivih dejanj,

–       ob upoštevanju resolucije z dne 27. februarja 2014 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2012(3),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2014 o programu nadzora Agencije ZDA za nacionalno varnost, organih nadzora v različnih državah članicah ter njihovem učinku na temeljne pravice državljanov EU in čezatlantsko sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev(4),

–       ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ(5),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2014 o obnovitvi strategije notranje varnosti EU(6),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Pregled stanja na področju pravosodja v EU – Orodje za spodbujanje učinkovitega pravosodja in rasti“ (COM(2013)0160),

–       ob upoštevanju poročila o boju proti korupciji v EU, ki ga je Komisija objavila 3. februarja 2014,

–       ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 19. januarja 2015 o boju proti terorizmu, zlasti odločitve o izboljšanju izmenjave informacij s partnerskimi državami in o spodbujanju krepitve sodelovanja z arabskimi in sredozemskimi državami, vključno z memorandumom o soglasju z Ligo arabskih držav,

–       ob upoštevanju strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo, ki ju je Svet sprejel 25. junija 2012,

–       ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 8. aprila 2014 v združenih zadevah C–293/12 in C–594/12 (Digital Rights Ireland Ltd, Seitlinger in drugi) ter mnenja pravne službe Sodišča o razlagi te sodbe(7),

–       ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta Združenih narodov št. 2178 (2014) z dne 24. septembra 2014,

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker so terorizem, radikalizacija in nasilni ekstremizem med največjimi grožnjami za našo varnost in naše svoboščine; ker so Evropska unija in njene države članice skupaj odgovorne za zaščito državljanov EU;

B.     ker je spoštovanje temeljnih pravic bistvena sestavina uspešnih protiterorističnih politik;

C.     ker so nekateri hudi teroristični napadi na ozemlju EU, ki so se zgodili po 11. septembru, nazadnje januarja 2015, močno vplivali na občutek varnosti med državljani in prebivalci EU;

D.     ker teroristični napadi po vsem svetu in posledične smrtne žrtve med civilisti zbujajo veliko zaskrbljenost tudi znotraj EU;

E.     ker grožnja terorizma dandanes vključuje tudi terorizem, ki ga podpirajo in sponzorirajo države, ekonomski terorizem, informacijski terorizem in vojskovanje ter kibernetske napade;

F.     ker se zaradi vzpona rasizma, vključno z antisemitizmom in islamofobijo, občutek ogroženosti pri državljanih EU še povečuje,

G.     ker je EU po napadih 11. septembra uvedla 239 protiterorističnih ukrepov: 26 akcijskih načrtov in strateških dokumentov, 25 uredb, 15 direktiv, 11 okvirnih sklepov, 25 sklepov, 1 skupni ukrep, 3 skupna stališča, 4 resolucije, 111 sklepov Sveta in 8 mednarodnih sporazumov(8);

H.     ker je zaradi večje pravne varnosti nujno potrebna enotna pravna opredelitev pojma terorizem;

I.      ker je nujno potrebna enotna pravna opredelitev pojma profiliranja, ki bi temeljila na ustreznih standardih o temeljnih pravicah in varstvu podatkov, s čimer bi se zmanjšala negotovost glede tega, katere dejavnosti so prepovedane in katere niso;

J.      ker so po podatkih, ki jih je objavila Komisija Sveta Evrope za učinkovitost pravosodja (CEPEJ), znatne razlike med stopnjo vlaganja držav članic EU v svoj kazenskopravni sistem(9);

1.      izraža globoko sožalje žrtvam nedavnih terorističnih napadov v Parizu, v francoski regiji Ile-de-France in drugje po svetu ter njihovim družinam;

2.      poudarja, da mora biti bistvena razsežnost boja proti terorizmu vključevanje politik za zaščito in podporo žrtev in njihovih družin; zato poziva vse države članice, naj pravilno izvajajo Direktivo 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj;

3.      odločno in kategorično obsoja vsa teroristična dejanja, spodbujanje terorizma, poveličevanje vpletenih v terorizem, in zagovarjanje ekstremističnih nasilnih ideologij, kjerkoli na svetu se izvajajo ali zagovarjajo; poudarja, da brez varnosti ni svobode in brez svobode ni varnosti;

4.      znova poudarja, da je terorizem v vseh svojih pojavnih oblikah ena najhujših groženj mednarodnemu miru in varnosti ter da so vsa teroristična dejanja kazniva in neupravičena, ne glede na razlog, ki se skriva za njimi, in ne glede na to, kdo jih zagreši in kdaj;

5.      znova poudarja, da je zavezan obrambi temeljnih državljanskih pravic do varnosti in svobode;

6.      znova izraža zavezanost ohranjanju svobode izražanja, temeljnih pravic, demokracije, strpnosti in pravne države;

7.      zlasti poudarja, da morajo EU, države članice in države partnerice svojo strategijo za boj proti mednarodnemu terorizmu osnovati na načelu pravne države in spoštovanju temeljnih pravic, kot so zapisane v evropskem pravnem redu o temeljnih pravicah in v mednarodnem pravu na področju človekovih pravic; poudarja tudi, da bi morali biti zunanji ukrepi EU za boj proti mednarodnemu terorizmu usmerjeni v preprečevanje in pregon terorizma in v boj proti njemu;

8.      poudarja, da so storilci terorističnih napadov varnostnim organom pogosto že poznani, saj so jih že prej preiskovali in nadzorovali; izraža zaskrbljenost, ker bi si lahko varnostni organi in po potrebi njihovi kolegi iz drugih držav članic v večjem obsegu izmenjevali obstoječe podatke o teh osebah; poziva države članice, naj izboljšajo izmenjavo informacij, pomembnih za boj proti terorizmu, zlasti med sabo, po potrebi pa tudi s tretjimi državami, ter naj bolj sodelujejo z agencijami EU, da bodo učinkovito izkoristile podatkovne baze EU;

9.      poziva države članice, naj zagotovijo polno sodelovanje s specializiranimi agencijami, zlasti z Eurojustom in Europolom, saj bodo tako najbolje podprle tekoče preiskave terorističnih napadov v Evropi; je zaskrbljen zaradi navedb, da naj bi države članice Europolu in Eurojustu posredovale zgolj 50 % informacij v zvezi s terorizmom in organiziranim kriminalom;

10.    poziva Komisijo in Svet, naj opravita celovito vrednotenje protiterorističnih in s tem povezanih ukrepov EU, zlasti kar zadeva njihovo izvajanje v državah članicah tako v zakonodaji kot v praksi in raven sodelovanja med njimi in agencijami EU na tem področju, zlasti Europolom in Eurojustom, ter ustrezno oceno obstoječih vrzeli, in sicer na podlagi postopka iz člena 70 PDEU, vrednotenje pa naj objavi maja 2015 skupaj z evropsko agendo za varnost; Komisijo poziva tudi, naj oceni morebitne preostale vrzeli, povezane s pregonom;

11.    poziva k močnemu demokratičnemu in sodnemu nadzoru protiterorističnih politik in dela obveščevalnih služb; poudarja, da je treba jasno razlikovati med kazenskim pregonom in dejavnostmi zbiranja obveščevalnih podatkov; poudarja, da je treba ukrepe za boj proti terorizmu, za katere se izkaže, da so bili nepotrebni, neučinkoviti ali nesorazmerni, odpraviti, kršitve temeljnih pravic je treba preiskati in jih sodno obravnavati, poleg tega pa je treba razviti nove oblike demokratičnega nadzora, ki bodo izhajale iz pristojnosti, ki jih ima Evropski parlament in nacionalni parlamenti po Lizbonski pogodbi; vztraja, da je treba v tovrstne ukrepe in sporazume vključiti samoderogacijsko klavzulo ali klavzulo o redni ponovni odobritvi;

12.    meni, da je nujno treba spodbujati usklajen pristop celotne EU, kar zadeva kazniva dejanja, povezana s skrb zbujajočim trendom državljanov EU, ki potujejo v tujino, da bi se urili skupaj s terorističnimi organizacijami in borili zanje;

Celostni pristop v boju proti radikalizaciji in terorizmu

13.    poudarja, da so bili v vseh državah članicah že uvedeni ustrezni protiteroristični in z njimi povezani ukrepi:

– podatki iz potnih listov potnikov (sistem izpopolnjenih podatkov o potnikih ali APIS) se že preverjajo v podatkovnih zbirkah o znanih storilcih kaznivih dejanj in osebah, ki jim ni dovoljen vstop,

– organi odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj smejo dostopati do telefonskih in potniških podatkov osumljencev ali celo skupin osumljencev, če jih povezujejo s konkretno grožnjo, in

– schengenski informacijski sistem omogoča tajno opazovanje posameznikov ter njihovo hitro prijetje in izročitev, če ogrožajo varnost, naklepajo kaznivo dejanje ali so osumljeni storitve kaznivega dejanja;

poziva organe odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v EU, naj v celoti izkoristijo te možnosti in tesneje sodelujejo, med drugim z ustanavljanjem skupnih preiskovalnih skupin in ob pomoči agencij EU, kot so Europol, Eurojust in Evropska policijska akademija (CEPOL);

14.    meni, da bi morala biti prednostna naloga EU v okviru preprečevanja hudega in organiziranega mednarodnega kriminala boj proti nezakoniti trgovini z orožjem; je zlasti prepričan, da je treba še okrepiti sodelovanje v zvezi z mehanizmi za izmenjavo informacij ter sledljivostjo orožja in njegovim uničenjem; poleg tega vztraja, da bi morale države članice dosledno spoštovati skupno stališče o določitvi skupnih pravil glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme (2008/944/CFSP); poziva k pregledu direktive o orožju (Direktiva 91/477/EGS, kot je bila spremenjena z Direktivo 2008/51/ES);

15.    poziva k doslednemu izvajanju direktiv o preprečevanju pranja denarja, da bi omogočili zgodnje odkrivanje financiranja terorizma ter kriminalnih mrež in organizacij;

16.    poudarja, da se v nekaterih obdobjih, na nekaterih poteh ali na nekaterih mejnih prehodih že lahko izvaja usmerjena mejna kontrola pri posameznikih, ki uživajo pravico prostega gibanja, ko prečkajo zunanje meje – odvisno od stopnje nevarnosti; vztraja, da bi morale države članice popolnoma in bolje izkoristiti obstoječi schengenski okvir in zanj nameniti potrebne vire, ne pa da ob že obstoječih možnostih skušajo ponovno uvesti mejne kontrole;

17.    poziva Komisijo, naj uradno pregleda predlog EU o evidenci podatkov o potnikih na podlagi meril, ki jih je Sodišče določilo v sodbi o direktivi o hrambi podatkov; naroči svoji pravni službi, naj šest tednov po sprejetju te resolucije opravi podoben pregled; poziva države članice in institucije EU, naj pregledajo sisteme za izdajanje dovoljenj zasebnim civilnim letalom za vstop v schengensko območje;

18.    poziva Komisijo, naj preuči tveganja zaradi sprejetja politike „zlatih vizumov“ v nekaterih državah, ki kriminalnim organizacijam olajša vstop in utrditev položaja in ga je mogoče izkoristiti za teroristične namene;

19.    poudarja, da morajo biti ukrepi, s katerimi se zaradi protiterorističnih ciljev omejujejo temeljne pravice na internetu, nujni in sorazmerni, v skladu z zakonodajo EU in držav članic, predvsem pa morajo temeljiti na ustrezni opredelitvi terorizma, ki pa še ne obstaja; poudarja tudi, da bi bilo treba kaznive vsebine odstranjevati na podlagi sodne odobritve, ne pa da vlogo policije prevzamejo ponudniki internetnih storitev;

20.    zavrača prepoved šifriranja kot orodje za boj proti terorizmu; znova poziva k spodbujanju šifriranja komunikacije na splošno, tudi elektronske pošte in sporočil SMS(10); poudarja, da bi prepoved šifriranja škodila varstvu osebnih podatkov, posredovanih prek komunikacijskih, komercialnih in finančnih omrežij ter sistemov vladne in ključne infrastrukture, saj bi postali dostopni za kriminalno in drugo prestrezanje;

21.    poziva k hitremu sprejetju svežnja o varstvu podatkov, tudi s sprejetjem splošnega pristopa v okviru Sveta, ki je skladen z minimalnimi standardi, določenimi v Direktivi 95/46/EU;

22.    poziva države članice, naj okrepijo medsebojno pravosodno sodelovanje na podlagi obstoječih instrumentov EU, na primer evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS), evropskega sodnega naloga in Evropskega preiskovalnega urada, ob čemer bi morale upoštevati sorazmernost in temeljne pravice; poziva države članice, naj se v skladu z načrtom o procesnih pravicah hitro dogovorijo o vseh predlaganih ukrepih, nato pa naj obravnavajo odločitve o priporu in razmere v zaporih;

23.    poudarja, da je splošno priznano, da so zapori inkubatorji radikalizacije in ekstremističnih stališč, ter poziva države članice, naj namenijo več kapitala in človeških virov za zagotovitev, da bodo njihovi sistemi prestajanja zapornih kazni – in kazenskopravni sistemi nasploh – stremeli k rehabilitaciji storilcev kaznivih dejanj ter jim pomagali, da se bodo odrekli kriminalu in nasilnemu ekstremizmu, namesto da se ju še bolj oprimejo;

24.    poudarja, da lahko ekonomske in socialne politike prispevajo k omilitvi izključevanja, segregacije in posledic hitrih družbeno-gospodarskih sprememb, zaradi katerih prihaja do nezadovoljstva, ki ga pogosto izkoristijo nasilni skrajneži; zato poziva k političnim rešitvam, namenjenim iskanju novih načinov spodbujanja ekonomske in socialne vključenosti, povezovanja in enakosti;

25.    poziva države članice, naj vlagajo v izobraževalne sisteme, ki spodbujajo spoštovanje človekovega dostojanstva, strpnost in enake možnosti in ki že od otroštva zmanjšujejo socialno diskriminacijo; opozarja, da je zato treba učitelje usposabljati na področju socialnih vprašanj in raznolikosti;

26.    svari, da se lahko posamezniki, ki zaradi revščine, brezposelnosti in socialne izključenosti nimajo dolgoročne perspektive, počutijo nemočne, samozavest pa si morda poskusijo povrniti celo z destruktivnim vedenjem, tako da se pridružijo džihadističnim organizacijam ali gibanjem na skrajni desnici; poziva države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za zmanjšanje revščine ter naj zagotovijo možnosti za zaposlitev, krepitev samozavesti in spoštovanje posameznikov in skupnosti;

27.    poudarja, da lahko diskriminacija okrepi vzorce radikalizacije in nasilja; poudarja, da je treba standarde enakosti in nediskriminacije dopolniti s posebnimi strategijami za politiko, ki bodo zajele vse vrste rasizma, tudi antisemitizem in islamofobijo, ter sovražni govor; zato poziva Komisijo, naj skrbno preuči, ali je morda potreben ponovni pregled Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazenskopravnimi sredstvi, da bi lahko učinkoviteje ukrepali proti širjenju hudih oblik sovražnega govora, usmerjenega zlasti proti verskim in drugim manjšinam v EU;

28.    izraža zaskrbljenost zaradi nesorazmernih posledic praks, ki se izvajajo po 11. septembru, za ciljne skupnosti, zlasti uporabe rasnega profiliranja;

29.    poudarja, da je vzpostavitev in krepitev sodelovanja z ustreznimi skupnostmi v posameznih državah članicah bistvena za ugotavljanje posebnih tveganj in kot del splošnih strategij za preprečevanje radikalizacije; poudarja, da je treba veliko vlagati v take programe; podpira programe tako na lokalni kot na regionalni ravni, s katerimi se krepi vloga etničnih in verskih manjšin, da se bo srednje- oziroma dolgoročno izboljšal socialni in ekonomski položaj teh skupnosti; v zvezi s tem opozarja, da se radikalizacija v EU ne pojavlja samo v določenih etničnih ali verskih skupinah;

30.    poudarja, da se je treba problema državljanov EU, ki odpotujejo v tujino, kjer se borijo za teroristične organizacije, lotiti z bolj specializiranimi ukrepi; potrjuje, da je v nekaterih primerih sicer mogoč kazenski pregon, ob tem pa bi bilo treba z drugimi ukrepi preprečevati radikalizacijo, evropskim in drugim bojevnikom preprečiti potovanje ter ustrezno obravnavati povratnike; poziva države članice in Komisijo, naj oblikujejo najboljšo prakso po vzoru držav članic, ki so sprejele uspešne strategije, akcijske načrte in programe na tem področju;

Zunanja razsežnost

31.    poudarja, da je boj proti terorizmu svetovni izziv in da bi morala biti EU, skupaj z drugimi pomembnimi akterji in regionalnimi partnerji, vodilna v svetu pri spopadanju s to grožnjo;

32.    poudarja potrebo po skladni, usklajeni in proaktivni skupni zunanji politiki, izrazito osredotočeni na sodelovanje s tretjimi državami, ki bi lahko postale pomembne partnerice v boju proti terorizmu;

33.    poudarja, da bi morala EU okrepiti politični dialog z različnimi verskimi skupnostmi, da v javnih razpravah ne bi več povezovali terorizma in religije, kot se pretežno dogaja zdaj; znova poudarja, da mora biti boj proti terorizmu tesneje povezan z vprašanji ranljivosti, razvoja in socialne vključenosti;

34.    znova poudarja, da moramo v okviru skupne varnostne in obrambne politike določiti in uveljaviti skupni pristop k zatiranju ideoloških korenin terorizma ter sprejeti jasno stališče o tem, kako ustaviti financiranje terorizma; zato poziva k tesnejšemu sodelovanju v EU pri zagotavljanju pravice in varnosti ter k spopadanju z verskim ekstremizmom v vsem zunanjem delovanju EU, zlasti prek skupne zunanje in varnostne politike, skupne varnostne in obrambne politike, razvojne politike, humanitarne pomoči in trgovinske politike, in sicer na način, ki je skladen s standardi EU in pravom na področju človekovih pravic;

35.    poudarja, da je treba okrepiti prizadevanja za gradnjo zmogljivosti zunaj EU, pri čemer bi se bilo treba osredotočiti na preprečevanje in zatiranje radikalizacije, zagotoviti pa je treba tudi, da bo to delo vključeno v akcijske načrte in politične dialoge med EU in partnerskimi državami, in sicer z uporabo obstoječih programov in zmogljivosti in v sodelovanju z akterji civilne družbe v državah, ki imajo pomembno vlogo v boju pri terorizmu in radikalni propagandi, prek spleta in drugih komunikacijskih poti;

36.    poziva EU in države članice, naj na mednarodni ravni izboljšajo izmenjavo informacij o nezakonitem orožju;

37.    poudarja pomen vključevanja strategij za preprečevanje radikalizacije in nasilnega ekstremizma v ustaljena orodja in instrumente za razvojno sodelovanje, vključno z izobraževalnimi programi, zlasti v državah, ki se soočajo z največjimi izzivi, kar zadeva nasilni ekstremizem;

38.    poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo možnosti za sprejetje sankcij proti državam in vladam, ki so odgovorne za financiranje teroristov in/ali terorističnih organizacij;

39.    poudarja, da je treba vzpostaviti ustrezne in hitre postopke, ki zadevajo odločanje o uvrstitvi posameznih oseb ali skupin na seznam EU za področje terorizma; vztraja pri uvedbi ustrezne sodne presoje takih odločitev za osebe in organizacije, ki jih odločitve zadevajo, da bo postopek skladen s sodno prakso Sodišča Evropske unije;

40.    poudarja, da bi morali biti protiteroristični ukrepi osredotočeni tudi na nevarnost terorističnih napadov na imetje držav članic EU zunaj Unije;

41.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

UL C 168 E, 14.6.2013, str. 45.

(2)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0418.

(3)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0173.

(4)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0230.

(5)

UL L 315, 14.11.2012, str. 57.

(6)

Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0102.

(7)

SJ-0890/14.

(8)

Glej http://secile.eu/catalogue-eu-counter-terrorism-measures/ (Ni na voljo v slovenščini.)

(9)

Študija o delovanju pravosodnih sistemov v državah članicah EU; dostopno na naslovu: http://ec.europa.eu/justice/effective-justice/files/cepj_study_scoreboard_2014_en.pdf (Ni na voljo v slovenščini.)

(10)

Glej omenjeno resolucijo Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2014, odstavek 107.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov