Postopek : 2015/2530(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0132/2015

Predložena besedila :

B8-0132/2015

Razprave :

Glasovanja :

PV 11/02/2015 - 9.18
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0032

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 136kWORD 82k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0122/2015
4.2.2015
PE547.537v01-00
 
B8-0132/2015

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o protiterorističnih ukrepih (2015/2530(RSP))


Monika Hohlmeier, Roberta Metsola, Elisavet Vozemberg (Elissavet Vozemberg), Elmar Brok, Traian Ungureanu, Heinz K. Becker, Barbara Matera, Daniel Buda, David McAllister, Daniel Caspary, Davor Ivo Stier, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Fernando Ruas, Monica Macovei, Dubravka Šuica, Andrej Plenković, Cristian Dan Preda, Eduard Kukan, Michael Gahler, Tunne Kelam, Gunnar Hökmark, Emil Radev, Arnaud Danjean v imenu skupine PPE

Resolucija Evropskega parlamenta o protiterorističnih ukrepih (2015/2530(RSP))  
B8-0132/2015

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju členov 2, 3, 6, 7 in 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 4, 16, 20, 67, 68, 70, 71, 72, 75, 82, 83, 84, 85, 86, 87 in 88 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–       ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 6, 7, 8, 10(1), 11, 12, 21, od 47 do 50, 52 in 53,

–       ob upoštevanju sporočila Komisije o končnem poročilu o izvajanju strategije notranje varnosti EU za obdobje 2010–2014 (COM(2014)0365) z dne 20. junija 2014,

–       ob upoštevanju poročila Europola o stanju in trendih na področju terorizma v Evropski uniji (TE-SAT) za leto 2014,

–       ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta OZN z dne 24. septembra 2014 o grožnjah mednarodnemu miru in varnosti zaradi terorističnih dejanj (resolucija 2178(2014)),

–       ob upoštevanju strategije notranje varnosti za Evropsko unijo, ki jo je sprejel Svet 25. februarja 2010,

–       ob upoštevanju razprave na plenarnem zasedanju z dne 28. januarja 2015 o protiterorističnih ukrepih,

–       ob upoštevanju neformalne seje Sveta za pravosodje in notranje zadeve (PNZ) v Rigi 29. in 30. januarja 2015,

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2014 o obnovitvi strategije notranje varnosti EU(1),

–       ob upoštevanju izjave z neformalne seje Sveta za pravosodje in notranje zadeve (PNZ) z dne 11. januarja 2015,

–       ob upoštevanju sklepov Sveta za pravosodje in notranje zadeve z dne 9. oktobra in 5. decembra 2014,

–       ob upoštevanju poročila koordinatorja EU za boj proti terorizmu Evropskemu svetu z dne 24. novembra 2014 (15799/14),

–       ob upoštevanju delovnega programa Komisije za leto 2015 (COM(2014)0910) z dne 16. decembra 2014,

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. januarja 2014 o preprečevanju radikalizacije, ki vodi v terorizem in nasilni ekstremizem in kako okrepiti odziv EU (COM(2013)(0941),

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker so bili z Lizbonsko pogodbo postavljeni temelji za razvoj varnostne politike EU, ki je skupna Evropski uniji in državam članicam in ki temelji na načelu pravne države in spoštovanju temeljnih pravic;

B.     ker so EU in njene države članice predvsem skupaj odgovorne za to, da zagotovijo varnost in svobodo evropskih državljanov in da sprejmejo vse ustrezne ukrepe za preprečevanje dejanj, ki ogrožajo življenje; ker sta svoboda in varnost cilja, za katera si je treba prizadevati vzporedno, in ker bi morali protiteroristični ukrepi za uresničevanje svobode in varnosti temeljiti na načelih nujnosti, sorazmernosti in spoštovanja temeljnih pravic ter spoštovati načelo pravne države in mednarodne obveznosti;

C.     ker je terorizem globalna grožnja, ki jo je treba obravnavati na lokalni, nacionalni, evropski in globalni ravni, da bi izboljšali varnost naših državljanov, branili temeljne vrednote svobode, demokracije in človekovih pravic ter spoštovali mednarodno pravo;

D.     ker je prosto gibanje znotraj schengenskega območja ena najpomembnejših pridobitev evropskega povezovanja; ker so naše zunanje meje dejansko ena sama skupna zunanja meja;

E.     ker so se varnostne razmere v Evropi v zadnjih letih zaradi novih konfliktov in nemirov v neposredni soseščini EU, hitrega razvoja novih tehnologij ter zaskrbljujočega porasta radikalizacije, ki vodi v barbarsko nasilje in terorizem, korenito spremenile;

F.     ker sprememba paradigme glede narave in načinov delovanja terorizma – od internacionaliziranih, povezanih in centraliziranih organizacij k bolj razpršenim, razširjenim in decentraliziranim neodvisnim omrežjem in celicam nezadovoljnih posameznikov – zahteva večstranski in ambiciozen odziv;

G.     ker so EU in zlasti nekatere države članice izpostavljene resnim in vse večjim grožnjam tako imenovanih „tujih borcev“, posameznikov, ki potujejo v državo, ki ni država njihovega bivališča ali državljanstva, da bi izvedli, načrtovali ali pripravili teroristična dejanja, izvajali teroristična urjenja ali se jih udeležili, tudi v zvezi z oboroženimi spopadi;

H.     ker problem „tujih borcev“ ni nov pojav, se je pa močno povečal, saj je več kot 15 000 moških in žensk iz več kot 80 držav sveta – med njimi naj bi bilo 3500 do 5000 državljanov EU – ob izbruhu nasilja v Siriji, Iraku in Libiji zapustilo domovino, da bi postali tuji borci, kar je izjemen izziv za varnost državljanov EU;

I.      ker so bili nedavni napadi v Parizu okrutna dejanja in ponovno opozorilo, kako ekstremizem in radikalizacija ogrožata svobodno in odprto družbo; ker so tem napadom sledile demonstracije državljanov EU, ki so nastopili enotno in pokazali, kako pomembna jim je obramba temeljnih vrednot Evropske unije in ohranitev EU kot varne družbe;

J.      ker sta način delovanja pri nedavnih terorističnih napadih in uporaba sodobnega vojaškega strelnega orožja in opreme sprožila pomembno vprašanje financiranja dejavnosti tujih borcev, omogočanja njihovega potovanja in nedovoljene trgovine s strelnim orožjem;

K.     ker je terorizem globalna grožnja, ki zadeva številne države, tudi Libijo, kjer se je pred kratkim zgodil okruten teroristični napad na Hotel Corinthia v Tripoliju, ki je v malteški lasti in kjer se sestaja podporna misija Združenih narodov v Libiji, pri čemer je bilo ubitih najmanj devet ljudi;

1.      ostro in odločno obsoja nedavne teroristične napade v Parizu in izreka iskreno sožalje in solidarnost družinam žrtev teh okrutnih dejanj; opozarja na temeljno odgovornost EU, da zaščiti in podpira vse žrtve terorizma v vsej Uniji, in zato za žrtve zahteva pravico, priznanje in odškodnino;

2.      poudarja, da je za obravnavo groženj, ki jih predstavljajo tuji borci in terorizem na splošno, potreben protiteroristični pakt, ki bo temeljil na večplastnem pristopu in bo celovito obravnaval temeljne dejavnike, kot je radikalizacija, vzpostavljal socialno kohezijo in vključenost, lajšal ponovno vključevanje s spodbujanjem politične in verske strpnosti, analiziral spletno spodbujanje k izvajanju terorističnih dejanj in deloval kot protiutež, preprečeval pridruževanje terorističnim organizacijam, preprečeval in zaustavljal novačenje in sodelovanje v oboroženih spopadih, onemogočal finančno podporo terorističnim organizacijam in posameznikom, ki se jim želijo pridružiti, zagotavljal odločen sodni pregon, kjer je to ustrezno, in organom kazenskega pregona zagotavljal ustrezne pripomočke za izvajanje njihovih dolžnosti ob polnem spoštovanju temeljnih pravic;

3.      je zaskrbljen, ker teroristi in teroristične organizacije vse bolj uporabljajo internet in druge komunikacijske tehnologije, da širijo svojo sovražno retoriko, še bolj radikalizirajo nezadovoljne posameznike in novačijo še več bojevnikov, ki se pridružujejo terorističnim organizacijam, kot so ISIL (Islamska država Iraka in Levante), Al Kaida in njene različne veje, npr. Fronta al Nusra v Siriji, in izvršujejo teroristična dejanja; poziva spletna podjetja in ponudnike družbenih družbenih medijev, naj okrepijo sodelovanje z organi kazenskega pregona, da bi omejili dostop do terorističnih vsebin na spletu, ter naj odkrivajo in odstranjujejo teroristično propagando na njem, ter poziva Komisijo in države članice, naj nemudoma okrepijo in spodbujajo kampanje ozaveščanja, da bi se zoperstavili radikalizaciji na spletu z bolj intenzivnim, proaktivnim in ustvarjalnim prizadevanjem, katerega cilj je razviti usmerjeno, pozitivno protipropagando in začeti kampanje proti sovraštvu;

4.      poziva države članice, naj učinkovito usklajujejo svoje neposredno odzivanje na vse večjo grožnjo „tujih bojevnikov“ s sprejetjem skupnih ukrepov, kot je preklic potnih listov EU v primeru dvojnega državljanstva, časovno omejen odvzem potnih listov, označevanje osebnih izkaznic džihadistov, ponovna uvedba dovoljenj za potovanje mladoletnikov, poostritev kazenskega pregona (zaradi novačenja za teroristične organizacije in usposabljanja v terorističnih taborih), vzpostavitev črnega seznama evropskih džihadistov in osumljencev džihadističnega terorizma;

5.      poudarja, da je nujno treba okrepiti preprečevanje radikalizacije in spodbujati programe njenega odpravljanja, pri tem pa krepiti skupnosti in civilno družbo na nacionalni in lokalni ravni ter sodelovati z njimi, da bi preprečili širjenje skrajnih ideologij; poziva Komisijo, naj okrepi mrežo za ozaveščanje o radikalizaciji (RAN), ki povezuje vse akterje, ki so udeleženi pri pripravi kampanj proti radikalizaciji in vzpostavitvi struktur in postopkov deradikalizacije, ki so namenjeni tujim borcev povratnikom, ter naj se neposredno zoperstavi skrajnim ideologijam, tako da ponudi pozitivne alternative;

6.      z veliko zaskrbljenostjo opozarja na pojav radikalizacije v zaporih; poziva države članice, naj preučijo možnost splošne osamitve radikalnih islamskih zapornikov in izboljšajo sisteme upravljanja zaporov, da bi olajšali odkrivanje zapornikov, ki so udeleženi v pripravi terorističnih dejanj, spremljajo in preprečujejo procese radikalizacije ter vzpostavijo posebne programe deradikalizacije; poziva države članice, naj neposredno ali prek agencij EU izmenjajo primere dobre prakse na tem področju;

7.      je globoko zaskrbljen, ker je bil eden od napadov v Parizu izrecno usmerjen proti evropskim Judom in je zato grozljiva posledica nove oblike antisemitizma, ki ogroža versko in etnično raznolikost v Evropski uniji; zato poziva Komisijo, naj skrbno preuči, ali je morda potreben ponovni pregled Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ, da bi lahko učinkoviteje ukrepali proti pridigarjem sovraštva in širjenju hudih oblik sovražnega govora;

8.      je zaskrbljen, ker se v nekaterih državah članicah širi sovražno in skrajno pridiganje po molilnicah, ki se zlorabljajo za radikalizacijo, ter izpostavlja dramatične učinke na porast fundamentalizma v naši družbi; poziva države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za pozorno in podrobno spremljanje tega pojava in naj obravnavajo problem novačenja in financiranja imamov iz tretjih držav;

9.      poudarja, da je treba okrepiti dialog z muslimansko skupnostjo, da bi združili prizadevanja proti fundamentalizmu in teroristični propagandi;

10.    poziva vse države članice, naj z okrepitvijo nadzora na zunanjih mejah, bolj sistematičnim in učinkovitim preverjanjem potovalnih dokumentov, bojem proti nezakoniti trgovini z orožjem in lažni uporabi identifikacijskih dokumentov ter opredelitvijo področij tveganja onemogočijo gibanje posameznim teroristom;

11.    poudarja svojo zaskrbljenost zaradi poročil o trgovcih z ljudmi, ki olajšujejo vstop fundamentalistom in terorističnim celicam v Evropo, ter poziva EU, naj prednostno obravnava boj proti mrežam za trgovino z ljudmi in naj jih podrobneje preuči, ker gre za enega najdonosnejših virov dohodka terorističnih organizacij; poudarja tudi, da so teroristične organizacije našle nove vire prihodkov, saj prihodke od prodaje in trgovine z ženskami in otroki uporabljajo za financiranje svojih dejavnosti; ostro obsoja takšno ravnanje in poziva mednarodno skupnost, naj resno ukrepa proti tem dejavnostim;

12.    znova poudarja svojo zavezanost prostemu gibanju v EU in zato v celoti zavrača predloge, da se začasno ustavi izvajanje schengenskega sistema, in spodbuja države članice, naj namesto tega zaostrijo obstoječe predpise, ki že zdaj omogočajo začasno uvedbo preverjanja dokumentov, in naj učinkoviteje uporabljajo sistem SIS II; poudarja pomen novega schengenskega ocenjevalnega mehanizma ter poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi svoja pooblastila in zagotovi ustrezno izvajanja schengenskega pravnega reda;

13.    poziva Komisijo, naj predlaga usklajeno opredelitev pojma „tuji borec“, in poziva države članice, naj v svoji nacionalni zakonodaji potovanje na območje sporov z namenom pridružitve teroristični organizaciji opredelijo kot hujše kaznivo dejanje – na podlagi opredelitve iz resolucija Varnostnega sveta OZN – in s tem pravosodnim organom omogočijo pregon in sankcioniranje tega kaznivega dejanja, če je to ustrezno;

14.    naroči Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, ki je v tej zadevi pristojni odbor, naj se čim prej loti zakonodajne obravnave in sprejetja direktive v zvezi z evidenco podatkov o potnikih v EU (PNR), ki jo je Komisija predlagala leta 2011, ter poziva Komisijo in Svet, naj čim prej podata koristne predloge, da bi hitro dosegli dogovor o tej direktivi, ki bi čim bolj zaščitila pravice državljanov EU in hkrati zagotovila učinkovitost in uspešnost tega orodja v boju proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu, ter zadevo pravočasno predloži plenarnemu zasedanju;

15.    poziva Komisijo, naj čim prej predlaga novo direktivo o hrambi podatkov in pri tem ustrezno upošteva nedavno odločbo Sodišča Evropske unije o tej direktivi, ki zahteva spoštovanje načel sorazmernosti, nujnosti in zakonitosti, da bi vzpostavili ustrezen pravni okvir, ki bi organom kazenskega pregona omogočal preiskovanje, preprečevanje in odkrivanje hudih kaznivih dejanj in terorističnih mrež;

16.    poziva države članice, naj bolje izkoristijo edinstvene zmogljivosti Europola, tako da zagotovijo, da bodo njihovi nacionalni organi Europolu posredovali ustrezne informacije na bolj sistematičen in ustaljen način; poziva, naj se Europolu zaupa posebna naloga, da opredeli nezakonita skrajna ali teroristična spletna gradiva ali vsebine ter da neposredno pozove spletna podjetja in ponudnike družbenih omrežij, naj jih odstranijo; nadalje podpira ustanovitev evropske platforme za bolj proti terorizmu v okviru Europola, da bi v celoti izkoristili njegove operativne in tehnične zmogljivosti ter zmogljivosti na področju izmenjave informacij;

17.    ponovno poudarja, da se zavzema za poostritev ukrepov identifikacije, sledenja in preprečevanja financiranja terorizma; zato poziva Komisijo, naj ponovno razmisli o pripravi zakonodajnega predloga za vzpostavitev evropskega sistema za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti (TFTS);

18.    poziva Komisijo, naj čim prej oceni obstoječa pravila EU o premiku nezakonitega strelnega orožja in eksplozivnih naprav ter trgovine z orožjem, ki je povezana z organiziranim kriminalom, in zapolni morebitno pravno praznino;

19.    poudarja, da je treba povečati učinkovitost in usklajevanje odzivov na področju kazenskega pravosodja prek Eurojusta, harmonizirati kaznivost kaznivih dejanj v zvezi s tujimi borci v EU, da bi zagotovili pravni okvir in spodbudili čezmejno sodelovanje, se izogniti vrzelim pri kazenskem pregonu ter obravnavati praktične in pravne izzive pri zbiranju in dopustnosti dokazov v primerih terorizma, tako da se posodobi Okvirni sklep 2008/919/PNZ;

20.    poudarja, da je treba na globalni ravni izboljšati, okrepiti in pospešiti izmenjavo informacij med organi pregona; zaradi novih okoliščin in neposredne teroristične nevarnosti umika svojo zahtevo, da se sporazum o obdelavi in prenosu podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) predloži Sodišču Evropske unije in ga zaprosi za mnenje, in se zavezuje k sprejetju tega sporazuma, ki letalskim družbam in državljanom EU daje večjo pravno varnost; prav tako poudarja prednosti, ki jih ima uporaba vseh primernih orodij za boljšo izmenjavo obveščevalnih podatkov in boljše medagencijsko sodelovanje z našimi najtesnejšimi zaveznicami, kot so ZDA, Kanada, Avstralija in Nova Zelandija;

21.    meni, da mora EU ponovno razmisliti o prevladujočih pomanjkljivostih preteklega sodelovanja na področju boja proti terorizmu z državami izvora, tranzita ter ciljnimi državami, skozi katere so prihajali tuji borci in viri za njihovo podporo, kot so države zahodnega Balkana, Turčija, zalivske države in države Magreba, da bi združili prizadevanja v boju proti terorizmu z večjo izmenjavo podatkov in izkušenj, pri preprečevanju nedovoljene trgovine s strelnim orožjem, pri sledenju financiranja terorizma ter pri oblikovanju novega pristopa za boj proti ekstremizmu in fundamentalizmu;

22.    poziva EU, naj dejavno spodbuja globalno partnerstvo za boj proti terorizmu in tesno sodeluje z regionalnimi akterji, kot so Afriška unija, Svet za sodelovanje v Zalivu in Arabska liga, predvsem pa s sosednjimi državami Sirije in Iraka, ter z OZN, predvsem njenim protiterorističnim odborom;

23.    poudarja, da mora celovita strategija EU v zvezi s protiterorističnimi ukrepi tudi v celoti izkoristiti potencial zunanje in razvojne politike EU za boj proti revščini, diskriminaciji, marginalizaciji in korupciji, spodbujanje dobrega upravljanja ter preprečevanje in reševanje sporov, saj vsi prispevajo k marginalizaciji določenih skupin in področij družbe, zaradi česar postanejo bolj dovzetni za propagando skrajnežev;

24.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in parlamentom držav članic.

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0102.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov