Postopek : 2015/2573(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0216/2015

Predložena besedila :

B8-0216/2015

Razprave :

Glasovanja :

PV 12/03/2015 - 8.7
CRE 12/03/2015 - 8.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0077

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 133kWORD 81k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0215/2015
4.3.2015
PE550.013v01-00
 
B8-0216/2015

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o Memorandumu o soglasju med EU in Ligo arabskih držav za sodelovanje v boju proti terorizmu (2015/2573(RSP))


Alyn Smith, Barbara Lochbihler, Judith Sargentini, Eva Joly v imenu skupine Verts/ALE

Resolucija Evropskega parlamenta o Memorandumu o soglasju med EU in Ligo arabskih držav za sodelovanje v boju proti terorizmu (2015/2573(RSP))  
B8-0216/2015

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o državah članicah Lige arabskih držav,

–       ob upoštevanju svojih resolucij o evropski udeležbi v prevozu in nezakonitem pridržanju ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA,

–       ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanjo politiko o boju proti terorizmu, zlasti tistih z dne 9. februarja 2015,

–       ob upoštevanju srečanj ministrov za zunanje zadeve Evropske unije in Lige arabskih držav, zlasti srečanja v Atenah junija 2014,

–       ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o boju proti ekstremizmu in terorizmu,

–       ob upoštevanju memoranduma o soglasju med Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in generalnim sekretariatom Lige arabskih držav, ki je bil podpisan 19. januarja 2015 v Bruslju, ter izjav podpredsednice/visoke predstavnice po njenem srečanju z generalnim sekretarjem Lige arabskih držav, dr. Nabilom El Arabijem,

–       ob upoštevanju smernic EU o mednarodnem humanitarnem pravu, zagovornikih človekovih pravic, boju proti mučenju in slabemu ravnanju ter spodbujanju in varstvu svobode veroizpovedi ali prepričanja,

–       ob upoštevanju strategije EU za boj proti terorizmu/tujim borcem v zvezi s Sirijo in Irakom (sprejete 20. oktobra 2014) s posebnim poudarkom na tujih terorističnih borcih in sporočilom EU o Magrebu,

–       ob upoštevanju skupnega sporočila o regionalni strategiji EU za Sirijo in Irak ter grožnji, ki jo pomeni Daeš,

–       ob upoštevanju izjav članov Evropskega sveta, zlasti tistih po neuradnem srečanju voditeljev držav in vlad 12. februarja 2015,

–       ob upoštevanju ustreznih resolucij Varnostnega sveta OZN, zlasti resolucij 2170 in 2178 (2014),

–       ob upoštevanju Arabske listine človekovih pravic, sprejete leta 2004 in ratificirane leta 2008,

 

–       ob upoštevanju globalne strategije OZN za boj proti terorizmu,

–       ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta OZN št. 2178 (2014), s katero se obsoja nasilni ekstremizem,

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker sta terorizem in nasilni ekstremizem veliki grožnji varnosti in svoboščinam na svetovni ravni;

B.     ker odsotnost demokratičnega in vključujočega upravljanja, pogoste kršitve človekovih pravic, trdovratna korupcija ter socialno-ekonomska marginalizacija pomenijo okolje, ugodno za terorizem;

C.     ker terorizem ni usmerjen zgolj proti varnosti ljudi, ampak tudi proti svobodi govora in raznolikosti družb;

D.     ker je spoštovanje temeljnih pravic bistvena sestavina uspešnih politik za boj proti terorizmu;

E.     ker je v svoji resoluciji z dne 11. februarja 2015 o protiterorističnih ukrepih Parlament izrecno poudaril, „da morajo EU, države članice in države partnerice svojo strategijo za boj proti mednarodnemu terorizmu oblikovati na načelu pravne države in spoštovanju temeljnih pravic“;

F.     ker so se varnostne razmere v Evropi v zadnjih letih drastično spremenile zaradi novih konfliktov in pretresov v neposrednem sosedstvu EU in skrb zbujajočega porasta radikalizacije, ki povzroča nasilje in terorizem tako v EU kot v sosednjih državah ter na svetovni ravni; ker terorizem že dalj časa vpliva na številne države Lige arabskih držav;

G.     ker je treba nedavne teroristične napade v Evropi in vzpon Daeš v južnem sosedstvu EU obravnavati kot nov val terorizma po terorističnih napadih 11. septembra v ZDA, pa tudi po napadih v Madridu in Londonu;

H.     ker so protiteroristični ukrepi v obdobju po 11. septembru povzročili številne in resne kršitve človekovih pravic in humanitarnega prava, ki so jih zagrešile in omogočile tudi evropske vlade in njihove tajne službe, kot se je izkazalo v okviru začasnega odbora Parlamenta za preučitev domnev o uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani obveščevalne agencije CIA in podobnih preiskovalnih pobud Sveta Evrope;

I.      ker morajo tudi zunanji odnosi EU prispevati k odzivanju na globalne teroristične grožnje; ker bi morale strategije preprečevanja v okviru boja proti terorizmu temeljiti na večstranskem pristopu za neposredno preprečevanje priprav za napade na ozemlju Unije in obravnavo temeljnih vzrokov terorizma;

J.      ker se je Svet EU za zunanje zadeve februarja 2015 odločil nujno okrepiti svoje zunanje delovanje v boju proti terorizmu, zlasti na področjih Sredozemlja, Bližnjega vzhoda in Severne Afrike; ker je Svet za zunanje zadeve sklenil tudi številne pobude, vključno z začetkom ali okrepitvijo dialogov o varnosti in boju proti terorizmu ter akcijskimi načrti za boj proti terorizmu s številnimi državami te regije;

K.     ker je bil memorandum o soglasju med ESZD in generalnim sekretariatom Lige arabskih držav podpisan 19. januarja 2015, njegov cilj pa je med drugim okrepiti sodelovanje pri političnih in varnostnih zadevah na področjih zgodnjega opozarjanja in odzivanja na krize, boja proti terorizmu in mednarodnemu organiziranemu kriminalu ter preprečevanja širjenja orožja za množično uničevanje; ker ta memorandum ni javno dostopen;

L.     ker Komisija in države članice trenutno zagotavljajo pomoč številnim državam članicam Lige arabskih držav na področju boja proti terorizmu in kazenskopravne reforme; ker so države članice udeležene pri zagotavljanju storitev za zapore ali drugih varnostnih storitev, ali pa so za to oddale ponudbe, v državah, ki so znane po tem, da nadzorujejo sistematično slabo ravnanje, ali so odgovorne za številne kršitve človekovih pravic, primer za to pa je nedavna ponudba, ki jo je ministrstvo za pravosodje Združenega kraljestva oddalo službi za zapore Savdske Arabije; ker to sodelovanje še vedno ni javno pregledno;

M.    ker je EU izpostavljena grožnjam tako imenovanih „tujih borcev EU“, posameznikov, ki potujejo v državo, ki ni država njihovega bivališča ali državljanstva, da bi izvedli ali načrtovali teroristična dejanja, izvajali teroristična urjenja ali se jih udeležili, tudi v zvezi z oboroženimi spopadi; ker naj bi po poročanjih do 3000 državljanov EU ob izbruhu vojne in nasilja v Siriji, Iraku in Libiji zapustilo domovino, da bi postali tuji borci, kar je dodaten izziv za varnost državljanov EU; ker so nedavna teroristična dejanja v Parizu in Københavnu izvedli državljani EU;

N.     ker nobena od članic Lige arabskih držav – z izjemo Tunizije – v poročilu o svobodi v svetu v letu 2015, ki ga je objavila mednarodna nevladna organizacija Freedom House, ni označena kot „svobodna država“; ker regijo Lige arabskih držav še vedno kazijo resne in sistematične kršitve človekovih pravic, vključno z obsežnimi omejitvami svobode izražanja, obsežnim državnim nadzorom in nadlegovanjem zagovornikov človekovih pravic in opozicijskih aktivistov, zlorabami pri kazenskem pregonu, odsotnostjo neodvisnega sodstva in kršitvami ustreznega pravnega postopka;

O.     ker države Lige arabskih držav obsežno izkoriščajo boj proti terorizmu kot splošno utemeljitev za zatrtje nasprotovanja in legitimnih dejavnosti zagovornikov človekovih pravic in političnih aktivistov, kot je to v Egiptu in Bahrajnu; ker lokalne in mednarodne skupine za človekove pravice redno poročajo o resnih kršitvah, ki jih varnostni organi v državah Lige arabskih držav zakrivijo med protiterorističnimi operacijami; ker zlorabe v protiterorističnih operacijah v teh državah pogosto prispevajo h krepitvi dejavnikov, ki omogočajo terorizem;

P.     ker je parlamentarni in javni nadzor nad varnostnimi službami in drugimi organi kazenskega pregona v državah Lige arabskih držav v najboljšem primeru skrajno omejen;

Q.     ker globalno soglasje o področju uporabe in sami uporabi protiteroristične zakonodaje še ni bilo doseženo;

1.      je trdno prepričan, da so nedavni teroristični napadi v Parizu in Københavnu poudarili potrebo po okrepitvi varnosti vseh državljanov EU in okrepitvi prizadevanj v boju proti terorizmu, tudi prek dvostranskih in večstranskih pobud na svetovni ravni, zlasti v arabski regiji;

2.      v zvezi s tem pozdravlja prizadevanja za okrepitev dialoga med EU in Ligo arabskih držav o političnih in varnostnih vprašanjih; je seznanjen s podpisom memoranduma o soglasju med ESZD in generalnim sekretariatom Lige arabskih držav dne 19. januarja 2015, namenjenega krepitvi dialoga in sodelovanja z namenom spodbujanja strateškega dialoga med EU in Ligo arabskih držav, med drugim na področju boja proti terorizmu in nadnacionalnemu organiziranemu kriminalu;

3.      poudarja, da mora to okrepljeno sodelovanje med EU in Ligo arabskih držav v boju proti terorizmu temeljiti na pravni državi in spoštovanju temeljnih pravic;

4.      poziva Svet, naj v sodelovanju z vsemi državami članicami Lige arabskih držav pripravi harmonizirano, nedvoumno opredelitev terorizma;

5.      poudarja, da je treba preprečiti ponovitev resnih napak pristopa v boju proti terorizmu po 11. septembru, zlasti vpletenost v mučenje, nezakonite izročitve, ugrabitve in zunajsodne usmrtitve ter udeležbo pri tem, kar je resno ogrozilo osrednje vrednote in norme EU, vključno s človekovimi pravicami, pravno državo, zasebnostjo in načeli humanitarnega prava;

6.      poudarja, da bi bilo treba v mednarodnih prizadevanjih EU v boju proti terorizmu ustrezno opredeliti in se osredotočiti na njegove temeljne socialno-ekonomske, kulturne in politične povzročitelje, prizadevanja pa bi morala biti povezana s spodbujanjem vključujočih, odgovornih in demokratičnih režimov ter rešitvijo dolgotrajnih sporov v sosedstvu EU, zlasti okupacije Palestine in vojne v Siriji, upoštevati pa bi morala interese vseh ustreznih prebivalcev;

7.      svari pred skušnjavo, da bi v imenu varnosti in stabilnosti posegli po pretekli kratkovidni in neučinkoviti praksi nedovoljenega dogovarjanja z avtoritarnimi režimi v tej regiji; poziva EU, naj v okviru pregleda evropske sosedske politike revidira strategijo za južno Sredozemlje in naj se osredotoči na podporo tistim državam in akterjem, ki so se zares zavezali skupnim vrednotam in reformi, zlasti Tuniziji;

8.      je globoko zaskrbljen zaradi tega, ker se memorandum o soglasju med ESZD in Ligo arabskih držav sploh ne sklicuje na temeljne evropske in univerzalne norme in vrednote, kot so človekove pravice, pri načrtovani okrepljeni izmenjavi izkušenj, informacij in najboljših praks; opominja na izjemno avtoritarno naravo večine držav Lige arabskih držav in znova izraža, da odločno obsoja stalne in pogoste zlorabe človekovih pravic in druge kršitve, ki so jih zakrivile številne teh držav, pogosto z zavajajočo utemeljitvijo kot boja proti terorizmu;

9.      je prav tako zaskrbljen, da bi lahko predvideni prenos znanja in informacij na področju varnosti med EU in državami Lige arabskih držav dodatno ogrozil razmere organizacij civilne družbe, novinarjev, opozicijskih aktivistov in drugih akterjev v teh državah;

10.    želi spomniti države članice in agencije EU, tudi Europol in Eurojust, na njihove obveznosti iz Listine o temeljnih pravicah in mednarodnega prava o človekovih pravicah ter na zunanjepolitične cilje EU, na podlagi katerih ne smejo posredovati obveščevalnih podatkov, če bi to lahko vodilo v kršitve človekovih pravic v tretji državi, ali uporabiti informacij, ki so bile pridobljene z mučenjem zunaj EU; vztraja, da morajo države članice ali agencije EU takrat, kadar tretji državi posredujejo informacije o osumljencu, učinkovito spremljati nadaljnje ukrepe v zvezi s tem posameznikom, da bi se izognile tveganju pridržanja v osamitvi ali mučenja;

11.    poudarja, da je Parlament v stališču v prvi obravnavi o uredbi o uradu Europol zahteval, da se „ne obravnava nobena informacija, ki jo je tretja država, mednarodna organizacija ali zasebna stran pridobila s kršitvijo temeljnih pravic, kot so zapisane v Listini EU o temeljnih pravicah“;

12.    vztraja, da je treba pri vsakršnem sodelovanju EU in držav članic z državami Lige arabskih držav v boju proti terorizmu spoštovati človekove pravice in mednarodnega humanitarnega prava, če je to ustrezno, zlasti v zvezi z zahtevami ustreznega pravnega postopka, da bi preprečili evropsko vpletenost v kršitve človekovih pravic;

13.    opominja na zavezo ESZD in Komisije iz njunega skupnega sporočila z dne 6. februarja 2015 o strategiji EU o Daeš, da bosta „upoštevali zmogljivosti partnerskih držav za doseganje referenčnih vrednosti glede človekovih pravic ter državljanskih in političnih pravic“, kadar bosta zagotavljali podporo EU za gradnjo zmogljivosti na področju boja proti terorizmu; poziva podpredsednico/visoko predstavnico Federico Mogherini, naj pojasni te referenčne vrednosti in posledice za sodelovanje, če te vrednosti ne bodo dosežene;

14.    poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo, da bodo programi pomoči na področju kazenskopravne reforme z državami Lige arabskih držav prispevali k preiskavam in pregonom, skladnim s človekovimi pravicami; obžaluje pomanjkanje preglednosti nekaterih programov EU in držav članic na tem področju in poziva, naj EU in države članice objavijo informacije o tem, kateri ukrepi so bili sprejeti za zagotovitev, da evropska podpora za takšne sheme ne bo prispevala k zlorabam človekovih pravic v ciljnih državah, ter objavijo besedilo dvostranskih sporazumov, kot je memorandum o soglasju med ESZD in Ligo arabskih držav ter memorandum med ministrom za pravosodje Združenega kraljestva in njegovimi sogovorniki v Savdski Arabiji;

15.    opominja na dolgotrajno stališče EU proti smrtni kazni ter poziva EU in njene države članice, naj se strogo vzdržijo zagotavljanja vsakršne oblike pomoči tujim pravosodnim sistemom, ki bi lahko prispevala k hitrejšemu izrekanju smrtnih kazni za teroristična dejanja; poziva k začasni prekinitvi izvajanja vseh programov Komisije, namenjenih povečanju zmogljivosti kazenskopravnih sistemov za preiskovanje in preganjanje primerov terorizma, zlasti v državah Magreba, dokler države upravičenke ne bodo uvedle moratorija na smrtno kazen;

16.    poudarja, da se je treba v akcijskih načrtih in političnih dialogih med EU in njenimi partnerskimi državami Lige arabskih držav osredotočiti na preprečevanje in zatiranje radikalizacije, tudi z okrepitvijo mednarodnega sodelovanja, uporabo obstoječih programov in zmogljivosti in v sodelovanju z akterji civilne družbe v državah, ki imajo pomembno vlogo v boju pri terorizmu in radikalni propagandi prek spleta in drugih komunikacijskih poti;

17.    vztraja, da je pomembno razširiti element civilne družbe evro-arabskega dialoga kot nepogrešljive protiuteži okrepljenemu medvladnemu udejstvovanju EU in Lige arabskih držav; izraža globoko zaskrbljenost, da so neodvisne organizacije civilne družbe podvržene vedno večjemu ustrahovanju in nadlegovanju, ki ga izvajajo pripadniki varnostnih sil v številnih državah Lige arabskih držav, zlasti v Egiptu; opominja, da je neodvisna in močna civilna družba bistvena za krepitev državnih institucij;

18.    opominja, da se večina zunanjih protiterorističnih ukrepov in programov Unije pripravlja in izvaja v skladu s členom 5 instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru, ki je začel veljati 1. januarja 2014; opominja, da člen 10 uredbe o tem instrumentu Komisijo zavezuje k pripravi operativnih smernic na področju človekovih pravic za projekte, povezane z bojem proti terorizmu; globoko obžaluje, da Komisija in ESZD skoraj eno leto po začetku veljavnosti uredbe o instrumentu za prispevanje k stabilnosti in miru (15. marca 2014) nista izvedla člena 10 tega instrumenta; izraža resno zaskrbljenost zaradi odsotnosti osnovnih ukrepov za zaščito človekovih pravic v preteklih projektih instrumenta za stabilnost in sedanjih projektih instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru z institucijami, kot so Afriški center za raziskovanje terorizma (ACSRT/CAERT) v Alžiru in Center odličnosti Hedaja v Abu Dabiju;

19.    poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj predloži poročilo o predhodnih in naknadnih ocenah, ki jih službe Komisije izvajajo v zvezi z učinkom njenih protiterorističnih programov z Ligo arabskih držav na človekove pravice, pa tudi o zaščitnih ukrepih, vgrajenih v te programe, da bi zagotovile njihovo skladnost s standardi na področju človekovih pravic;

20.    sklene, da bo opravil oceno ukrepov in smernic za zaščito človekovih pravic, ki jih uporabljajo EU in njene države članice v protiterorističnih projektih, zlasti z državami arabske regije; sklene organizirati predstavitev o parlamentarnem nadzoru protiterorističnih dejavnosti in zakonodaje, pri kateri bodo sodelovali parlamenti in akterji civilne družbe iz evro-sredozemske regije;

21.    opominja ESZD, koordinatorja EU za boj proti terorizmu in države članice na njihovo zavezo iz akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo, sprejetega junija 2012, da bodo zagotovili obravnavo vprašanja človekovih pravic v vseh oblikah pogovorov s tretjimi državami o boju proti terorizmu;

22.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladam in parlamentom Lige arabskih držav.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov