Postopek : 2015/2573(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0224/2015

Predložena besedila :

B8-0224/2015

Razprave :

Glasovanja :

PV 12/03/2015 - 8.7
CRE 12/03/2015 - 8.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :


PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 131kWORD 71k
4.3.2015
PE552.198v01-00
 
B8-0224/2015

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o memorandumu o soglasju med EU in Ligo arabskih držav za sodelovanje v boju proti terorizmu (2015/2573(RSP))


Javier Couso Permuy, Marie-Christine Vergiat, Sabine Lösing, Paloma López Bermejo, Marina Albiol Guzmán, Sofia Sakorafa, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Fabio De Masi, Martina Michels, Kateřina Konečná v imenu skupine GUE/NGL

Resolucija Evropskega parlamenta o memorandumu o soglasju med EU in Ligo arabskih držav za sodelovanje v boju proti terorizmu (2015/2573(RSP))  
B8-0224/2015

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju memoranduma o soglasju med Evropsko službo za zunanje delovanje in generalnim sekretariatom Lige arabskih držav, podpisanega 19. januarja 2015 v Bruslju,

–       ob upoštevanju izjave Evropske unije in Lige arabskih držav, sprejete na ministrskem srečanju EU in Lige arabskih držav 11. junija 2014 v Atenah,

–       ob upoštevanju zaključkov z izredne seje ministrov Sveta Lige arabskih držav, ki je potekala 15. januarja 2015 v Kairu, in predvsem izjave z naslovom "Varovanje arabske nacionalne varnosti in boj proti terorizmu",

–       ob upoštevanju sklepov Sveta EU za zunanje zadeve o boju proti terorizmu z dne 9. februarja 2015,

–       ob upoštevanju smernic OECD o preprečevanju terorizma,

–       ob upoštevanju ustreznih resolucij Varnostnega sveta ZN, predvsem resolucij 2170 in 2178,

–       ob upoštevanju skupnega delovnega programa EU in Lige arabskih držav, ki je bil sprejet novembra 2012 in posodobljen v letu 2014,

–       ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–       ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–       ob upoštevanju ustanovne listine Združenih narodov,

–       ob upoštevanju Arabske listine človekovih pravic,

–       ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–       ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov proti mučenju in drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju,

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker je spoštovanje temeljnih pravic in državljanskih svoboščin bistvena sestavina uspešne protiteroristične politike; ker je treba pri sodelovanju med državami in mednarodnimi akterji pri varnostnih vprašanjih v celoti upoštevati človekove pravice in mednarodno pravo;

B.     ker sta Evropska služba za zunanje delovanje in generalni sekretariat Lige arabskih držav pred kratkim podpisala memorandum o soglasju za sodelovanje v boju proti terorizmu;

C.     ker je cilj memoranduma o soglasju med EU in Ligo arabskih držav okrepiti sodelovanje ter razpravljati o političnih in varnostnih zadevah na področjih zgodnjega opozarjanja in odzivanja na krize, boja proti terorizmu, mednarodnega organiziranega kriminala in preprečevanja širjenja orožja za množično uničevanje;

D.     ker sta se obe strani dogovorili o izmenjavi izkušenj, informacij in praks z različnimi mehanizmi, na primer z vzpostavitvijo institucionalnih komunikacijskih kanalov, organizacijo posvetovalnih sestankov in okrepljenega posvetovanja ter oblikovanjem skupnih delovnih skupin, delavnic in/ali konferenc;

E.     ker nedavni porast rasizma z islamofobijo in antisemitizmom povzroča globoko zaskrbljenost in ne pomaga h konstruktivni vključujoči razpravi, pač pa kvečjemu napaja še večjo polarizacijo;

F.     ker je Liga arabskih držav ponovno ostro obsodila pripadnike Islamske države Iraka in Sirije, skupine Al Nusra in Al Kaide, pa tudi druge teroristične organizacije in skupine, ki ubijajo nedolžne civiliste, uničujejo arheološke in verske objekte, ovirajo stabilnost in državljanski mir ter spodkopavajo državne institucije; ker je Liga arabskih držav prav tako ponovno zatrdila, da se terorizma in terorističnih dejanj teh skupin ne sme povezovati z določeno vero, nacionalnostjo ali kulturo;

G.     ker bo Liga arabskih držav na 143. redni seji, ki bo potekala 9. in 10. marca 2015 v Kairu, razpravljala o vprašanju varovanja arabske nacionalne varnosti in boja proti terorizmu;

1.      svari pred skušnjavo, da bi posegli po nekdanji kratkovidni in neučinkoviti praksi nedovoljenega dogovarjanja z nekaterimi avtoritarnimi režimi, ki so v Ligi arabskih držav, pod pretvezo varnosti, stabilnosti in boja proti nasilnemu ekstremizmu; izraža zaskrbljenost nad okrepitvijo sodelovanja z izjemno represivnimi državami, ki vsepovprek kršijo človekove pravice, vključno z izvrševanjem smrtne kazni za različne zločine, mučenjem, fizičnim kaznovanjem, samovoljnimi usmrtitvami in pridržanji, množičnimi vojaškimi sojenji, zatiranjem družbenih protestov ter zasedanjem tujih ozemelj;

2.      zavrača zmotno prepričanje, da se varnost in svoboda izključujeta; meni, da sta posameznikova svoboda in spoštovanje temeljnih pravic stebra in osnovni pogoj za varnost v vsaki družbi;

3.      kritično gleda na vlogo več zahodnih posredovanj v zadnjih letih, saj so spodbudile radikalizacijo posameznikov, zlasti na Bližnjem vzhodu in v državah južnega sosedstva; poudarja, da se s tovrstnimi politikami terorizem kvečjemu spodbuja, ne pa odpravlja, zato bi bilo treba tak pristop opustiti;

4.      poziva vse države članice EU in Lige arabskih držav, naj prenehajo politično, ekonomsko ali vojaško podpirati režime ali teroristične skupine, ki izvajajo ali dopuščajo teroristične dejavnosti; izrecno poudarja, da morajo EU ter njene države članice in partnerice iz Lige arabskih držav pri svoji strategiji za boj proti mednarodnemu terorizmu in vsem drugim oblikam kriminala izhajati iz vladavine prava in spoštovanja temeljnih pravic; poudarja tudi, da bi moralo biti zunanje ukrepanje Unije proti mednarodnemu terorizmu v prvi vrsti namenjeno preprečevanju, pri čemer bi morala zavzeti politiko nasprotovanja vsakršni vojaški intervenciji in skrbno razmisliti o položaju EU v mednarodnih pogajanjih, in poudarja, da je treba spodbujati politični dialog, strpnost in razumevanje med različnimi kulturami in verami;

5.      ponovno poziva pogodbenici, naj poglobljeno ocenita obstoječe protiteroristične in varnostne ukrepe, zlasti z vidika spoštovanja človekovih pravic in državljanskih svoboščin, zapisanih v Listini EU o temeljnih pravicah in Arabski konvenciji o človekovih pravicah;

6.      poudarja, kako pomembno je preizkusiti potrebnost in sorazmernost vseh ukrepov, ki omejujejo temeljne pravice; ponovno odločno zahteva demokratični in sodni nadzor ter mehanizme odgovornosti, povezane s protiteroristično politiko, in poudarja, da je treba preklicati ukrepe, ki so se pri tem izkazali za nepotrebne, neučinkovite in nesorazmerne; obenem poudarja, da je treba kršitve temeljnih pravic preiskati in popraviti ter razviti nove oblike demokratičnega nadzora;

7.      je prepričan, da bi moral, če želimo preprečiti nasilno radikalizacijo, biti osrednji cilj vsake družbe prizadevanje za vključevanje in vzajemno razumevanje kulturnih, etničnih in verskih razlik, s čimer bi spodbujali trajno strpnost;

8.      poudarja, da se lahko radikalizacija in nasilje zaradi diskriminacije še povečata; poudarja, da je treba standarde enakosti in nediskriminacije dopolniti s posebnimi strategijami politik, da se bodo obravnavale vse vrste rasizma, tudi islamofobija in antisemitizem;

9.      podpira ukrepe, s katerimi se krepi vloga etničnih in verskih manjšin, da se bo srednje- oziroma dolgoročno izboljšal socialni in ekonomski položaj teh skupnosti;

10.    želi spomniti, da bi bilo treba vse ukrepe, tudi protiteroristične, zasnovati tako, da bi zagotovili posameznikovo svobodo, ter da bi morali biti popolnoma skladni z vladavino prava, da bi morale zanje veljati vse obveznosti v zvezi s temeljnimi pravicami, tudi v zvezi z zasebnostjo in varstvom podatkov, ter da mora biti vedno zagotovljeno sodno varstvo;

11.    je zaskrbljen zaradi vojaških „rešitev“ v politikah EU za boj proti terorizmu, zaradi česar je nastalo veliko programov vojaške pomoči, ki avtoritarnim režimom pomagajo povečevati vojaške zmogljivosti in s tem podpirajo njihovo represivno politiko;

12.    meni, da bi morala EU v okviru potekajočega pregleda evropske sosedske politike temeljito pregledati svojo zunanjo politiko, zlasti strategijo za južno Sredozemlje, saj se je izkazala za neuspešno; poziva EU, naj oblikuje nov okvir za odnose s temi državami in regijami, ki bo temeljil na nevmešavanju v notranje zadeve in spoštovanju njihove suverenosti in katerega cilj bo podpiranje razvoja sosednjih regij ter spodbujanje zaposlovanja in izobraževanja, ne pa sklepanje „pridružitvenih sporazumov“ zgolj za uvedbo prostotrgovinskih območij, ki koristijo predvsem interesom korporacij na evropski strani;

13.    nasprotuje sedanjemu ozračju, ko se ustvarja preganjavica, da bi vsilili dodatne protiteroristične ukrepe, ne da bi najprej ocenili, ali so s pravnega vidika potrebni, oziroma ovrednotili vse že obstoječe tovrstne ukrepe;

14.    meni, da bi morala biti prednostna naloga EU v okviru preprečevanja hudega in organiziranega mednarodnega kriminala boj proti nezakoniti trgovini z orožjem; zlasti je prepričan, da je treba še okrepiti sodelovanje, kar zadeva mehanizme za izmenjavo informacij ter sledljivost orožja in njegovo uničenje;

15.    ostro kritizira, da nekatere države članice EU intenzivno trgujejo z orožjem z različnimi izjemno represivnimi članicami Lige arabskih držav, na primer Savdsko Arabijo, Egiptom ali Marokom; v zvezi s tem poziva Svet, naj preveri, ali je prišlo do kršitev Kodeksa ravnanja EU pri izvozu orožja, ter sprejme stroge ukrepe, da bodo vse države članice v celoti spoštovale kodeks; poziva k začasni prekinitvi in prepovedi izvoza solzivca in materiala za nadzorovanje množic v članice Lige arabskih držav, dokler se ne opravi preiskava v zvezi z njuno neprimerno uporabo in dokler kršitelji ne bodo odgovarjali za to;

16.    ponavlja, da bi morale države članice EU in Lige arabskih držav obravnavati dejanske vzroke nasilnega ekstremizma na način, ki bo združljiv s človekovimi pravicami in mednarodnim pravom, ne pa spodbujati ali podpirati represivnih režimov ali skupin v teh državah;

17.    obsoja proces iz Kartuma, pa tudi vse druge oblike sodelovanja na področju migracij z državami, ki kršijo človekove pravice; obsoja instrumentalizacijo migracijske politike pod pretvezo boja proti terorizmu;

18.    je prepričan, da bi se morala EU na varnostnem področju omejiti na programe sodelovanja ter se po potrebi usmeriti v preprečevanje radikalizacije in nasilnega ekstremizma, ne pa prek svojih politik zunanje razsežnosti suverenim državam vsiljevati svoje gospodarske ali politične poglede;

19.    poziva organe držav članic EU in Lige arabskih držav, naj spoštujejo prepoved mučenja, kakor je najbolj vidno zapisana v Konvenciji ZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, ki jo je večina teh držav podpisala in ratificirala; opozarja, da prisilna priznanja, pridobljena z mučenjem, niso veljavna, ter obsoja to prakso držav članic EU in Lige arabskih držav; odločno nasprotuje, da bi za zunajsodne usmrtitve domnevnih teroristov uporabljali brezpilotne zrakoplove, in zahteva, da se prepove njihova uporaba za te namene;

20.    zahteva večjo preglednost in odgovornost v zunanjepolitičnih odločitvah, povezanih s protiterorističnim ukrepanjem; zato poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj redno in izčrpno obvešča Parlament, zlasti o izvajanju tega memoranduma o soglasju;

21.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropski službi za zunanje delovanje, Komisiji in Svetu, državam članicam Evropske unije in Lige arabskih držav ter članicam Generalne skupščine ZN.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov