PREDLOG RESOLUCIJE o 28. zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice (UNHRC)
4.3.2015 - (2015/2572(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Barbara Lochbihler, Alyn Smith v imenu skupine Verts/ALE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0228/2015
B8-0232/2015
Resolucija Evropskega parlamenta o 28. zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice (UNHRC)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter konvencij OZN o človekovih pravicah in izbirnih protokolov, vključno s Konvencijo o otrokovih pravicah in Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,
– ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov 60/251 o ustanovitvi Sveta OZN za človekove pravice,
– ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah, Evropske socialne listine ter Listine EU o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo, ki ju je Svet sprejel 25. junija 2012,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Svetu OZN za človekove pravice,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o kršenju človekovih pravic, vključno z nujnimi resolucijami o teh temah,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne ... o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2013 in politiki Evropske unije na tem področju[1],
– ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 9. februarja 2015 o prednostnih nalogah EU v forumih ZN za človekove pravice,
– ob upoštevanju členov 2, 3(5), 18, 21, 27 in 47 Pogodbe o Evropski uniji,
– ob upoštevanju prihodnjega 28. zasedanja Sveta za človekove pravice, ki bo potekalo od 2. do 27. marca 2015,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker so spoštovanje, spodbujanje in varstvo univerzalnosti človekovih pravic del etičnega in pravnega reda Evropske unije ter eden od temeljev evropske enotnosti in celovitosti;
B. ker človekove pravice pripadajo vsem ljudem ne glede na narodnost, raso, spol, etnično poreklo, veroizpoved ali drugo osebno stanje, in ker je spoštovanje teh pravic zapisano v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, Mednarodnem paktu o političnih in državljanskih pravicah in v Mednarodnem paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter v poznejših mednarodnih konvencijah, deklaracijah in resolucijah o človekovih pravicah;
C. ker so vse človekove pravice – bodisi civilne, politične, ekonomske, socialne ali kulturne – nedeljive, medsebojno povezane in soodvisne in ker ima kratenje katere koli od teh pravic škodljive posledice za ostale pravice;
D. ker nespoštovanje človekovih pravic in odsotnost legitimne demokratične participacije vodita v nestabilnost, propad držav, humanitarne krize in oborožene spopade;
E. ker dejavnosti Unije v odnosih s tretjimi državami temeljijo na členu 21 Lizbonske pogodbe, ki potrjuje univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter zahteva spoštovanje človekovega dostojanstva, načel enakosti in solidarnosti ter načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava;
F. ker so vse države dolžne spoštovati temeljne pravice svojih prebivalcev ter sprejeti konkretne ukrepe za spodbujanje spoštovanja teh pravic na nacionalni ravni in sodelovati na mednarodni ravni za odpravo ovir pri uveljavljanju človekovih pravic na vseh področjih;
G. ker redna zasedanja Sveta za človekove pravice, imenovanja posebnih poročevalcev, mehanizem splošnega rednega pregleda in posebni postopki v zvezi s konkretnimi razmerami v posameznih državah ali v zvezi s tematskimi vprašanji prispevajo k spodbujanju in spoštovanju človekovih pravic, demokracije in pravne države;
H. ker na žalost nekatere sedanje članice Sveta za človekove pravice veljajo za najhujše kršiteljice človekovih pravic in imajo slabo prakso sodelovanja s posebnimi postopki OZN in izpolnjevanja svojih obveznosti poročanja organom OZN, ki spremljajo izvajanje sporazumov na področju človekovih pravic;
Svet OZN za človekove pravice
1. pozdravlja prednostne naloge EU za prihodnje zasedanje Sveta za človekove pravice, določene v sklepih Sveta z dne 9. februarja 2015;
2. pozdravlja imenovanje veleposlanika Joachima Rückerja za predsednika Sveta za človekove pravice za leto 2015;
3. čestita Zeidu Radu Al Huseinu za imenovanje za visokega komisarja za človekove pravice (UNHCHR) in znova izreka najodločnejšo podporo njegovim prizadevanjem in njegovemu mandatu;
4. pozdravlja udeležbo podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko na seji na visoki ravni Sveta za človekove pravice, saj je to pravo sporočilo glede odločne zavezanosti EU večstranskemu sistemu človekovih pravic;
5. pozdravlja letno poročilo visokega komisarja OZN za človekove pravice, predstavljeno generalni skupščini OZN, ki zajema obdobje od decembra 2013 do novembra 2014, in izraža polno podporo neodvisnosti in integriteti njegovega urada; poudarja, da je pomembno ubraniti to neodvisnost in tako zagotoviti, da lahko visoki komisar OZN za človekove pravice še naprej učinkovito in nepristransko opravlja svoje naloge; ponovno poudarja, da mora biti urad visokega komisarja ustrezno financiran;
6. opozarja na zavezo Evropskega parlamenta in njegovega Pododbora za človekove pravice, da bosta podpirala močan večstranski sistem za človekove pravice pod okriljem Organizacije združenih narodov, vključno s tretjim odborom generalne skupščine, Svetom za človekove pravice in Uradom visokega komisarja OZN za človekove pravice, ter delo povezanih specializiranih agencij OZN, kot je Mednarodna organizacija dela, in delo v okviru posebnih postopkov OZN;
7. spodbuja Evropsko službo za zunanje delovanje, naj s pravočasnimi in konkretnimi posvetovanji, zlasti prek delegacij EU v New Yorku in Ženevi, poveča usklajenost EU, da bi njeno stališče predstavili enotno; ponovno opozarja na pomen vključevanja dela, opravljenega v New Yorku in Ženevi v okviru generalne skupščine OZN, tretjega odbora in Sveta za človekove pravice, v zadevne notranje in zunanje dejavnosti EU, da bi zagotovili usklajenost;
8. meni, da številne članice Sveta za človekove pravice, vključno z Alžirijo, Kitajsko, Kubo, Etiopijo, Saudovo Arabijo, Rusijo, Združenimi arabskimi emirati, Gabonom, Kazahstanom, Katarjem in Vietnamom, s stalnim nadlegovanjem in pridržanji zagovornikov človekovih pravic in opozicijskih voditeljev spodkopavajo verodostojnost Sveta za človekove pravice; ponovno izraža stališče, da bi morale biti kot članice Sveta za človekove pravice izvoljene države, ki branijo spoštovanje človekovih pravic, pravno državo in demokracijo in ki so privolile, da bodo izdale stalno vabilo za vse posebne postopke, ter odločno poziva države članice, naj sprejmejo merila uspešnosti na področju človekovih pravic in k temu spodbujajo tudi druge države, saj bi to moralo veljati za vsako državo, ki je izvoljena kot članica Sveta za človekove pravice; odločno poziva države članice, naj spodbujajo pregledne, odprte in konkurenčne postopke za izvolitev članic Sveta za človekove pravice;
9. ponovno izraža podporo mehanizmu splošnega rednega pregleda in zadovoljstvo z dragocenim delom v okviru mehanizma ter poziva članice, naj dejavno pripravijo svoje splošne redne preglede, tudi z vključitvijo civilne družbe, naj v času splošnega rednega pregleda in v razpravah o sprejetju ugotovitev splošnih rednih pregledov vodijo interaktiven dialog ter naj uresničijo priporočila splošnega rednega pregleda in sprejmejo konkretne ukrepe za izboljšanje in zagotovitev izpolnjevanja svojih obveznosti na področju človekovih pravic;
10. še naprej nasprotuje blokovskemu glasovanju v Svetu za človekove pravice; odločno poziva članice Sveta za človekove pravice, naj glasujejo pregledno;
11. poziva EU in njene države članice, naj nadaljujejo ukrepanje v skladu s priporočili splošnega rednega pregleda v vseh političnih dialogih EU z državami, ki jih priporočila zadevajo, in naj poiščejo načine, kako države podpreti pri uresničevanju priporočil;
12. ponovno izraža podporo posebnim postopkom in neodvisnosti nosilcev mandata, saj jim to omogoča popolnoma nepristransko opravljanje funkcije, poziva vse države, naj sodelujejo s temi postopki, ter spodbuja države članice, naj razkrijejo primere, ko države ne sodelujejo z nosilni mandata v okviru posebnih postopkov;
13. meni, da je pomembno pošiljati parlamentarne delegacije na seje Sveta za človekove pravice in druge pomembne seje generalne skupščine OZN;
14. obžaluje, da je vse manj manevrskega prostora za sodelovanje civilne družbe in Sveta za človekove pravice in da so nevladne organizacije deležne vedno manj priložnosti, da bi na njegovih zasedanjih dobile besedo; poziva EU in Svet za človekove pravice, naj zagotovita, da bodo lahko predstavniki civilne družbe čim več prispevali na njegovih zasedanjih, pa tudi v procesu splošnega rednega pregleda in drugih mehanizmih OZN za človekove pravice, in sicer brez bojazni, da bodo po vrnitvi v domačo državo deležni maščevalnih ukrepov;
Državljanske in politične pravice
15. ponovno poudarja, da je svoboda izražanja, ki je steber vsake svobodne in demokratične družbe, temeljna pravica vsakega posameznika; ostro obsoja umor 12 ljudi, vključno s karikaturisti, v napadu na revijo Charlie Hebdo in štirih ljudi v trgovini s košer hrano v Franciji januarja 2015 ter umor filmskega režiserja in varnostnika v sinagogi v Københavnu, ki so jih zagrešili teroristi, katerih cilj je bil napad na svobodo govora in veroizpovedi;
16. obsoja uporabo religije s strani ekstremističnih in džihadističnih skupin v vseh državah, zlasti v Siriji, Iraku, Mjanmaru, Nigeriji in Srednjeafriški republiki, ki med drugim izvajajo oborožene in bombne napade, samomorilske bombne napade, ugrabitve in druga nasilna dejanja, s katerimi ustrahujejo prebivalce; meni, da je treba v boju proti terorizmu ukrepati proti njegovim temeljnim vzrokom, kot so socialna izključenost, politična marginalizacija in neenakost; poziva k večjim naporom za zaščito pravic pripadnikov verskih manjšin;
17. izraža zaskrbljenost zaradi vseh oblik omejevanja svobode zbiranja in združevanja, vključno s prepovedjo organizacij civilne družbe, agresivno uporabo kazenskega prava v primerih razžalitve in drugih restriktivnih zakonov, pretiranimi zahtevami glede registracije in poročanja in pretirano restriktivnimi predpisi o financiranju iz tujine, ter ponovno poudarja, da je svoboda združevanja in mirnega zbiranja temeljni element človekovih pravic;
18. poziva vse vlade, naj spodbujajo in podprejo organizacije civilne družbe in zagovornike človekovih pravic in jim omogočijo delovanje brez strahu, represije ali ustrahovanja, sodelovanje s Svetom OZN za človekove pravice in mehanizmom splošnega rednega pregleda ter naj zagotovijo, da bodo države, ki sprejemajo povračilne ukrepe proti zagovornikom človekovih pravic, za te ukrepe odgovarjale, zlasti ko so posledice takih ukrepov smrtne žrtve, kot v primeru Cao Šunli na Kitajskem, ki je umrla marca 2014 zaradi poskusa vkrcanja na letalo, da bi se udeležila zasedanja Sveta za človekove pravice v Ženevi septembra 2013;
19. ponovno obsoja uporabo smrtne kazni in odločno podpira uvedbo moratorija na smrtno kazen kot korak na poti k njeni odpravi;
20. ponovno poudarja, kako pomemben je boj proti mučenju in drugim oblikam slabega ravnanja in kako pomembno je, da se je EU zavezala, da bo to problematiko obravnavala prednostno, vključno kadar gre za otroke, ter da bo podprla delo posebnega poročevalca OZN o mučenju; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in države članice EU, naj pokažejo skupno zavezanost odpravi mučenja in podpori žrtvam predvsem tako, da še naprej prispevajo oziroma začnejo prispevati v prostovoljni sklad OZN za žrtve mučenja in v posebni sklad, ustanovljen z izbirnim protokolom h Konvenciji proti mučenju;
21. izraža zaskrbljenost zaradi stalne in razširjene diskriminacije migrantov, vključno z azilanti in begunci, in kršenja njihovih pravic; poziva EU in države članice, naj podprejo delo posebnega poročevalca OZN za človekove pravice migrantov, vključno z izvajanjem njegovih priporočil; poziva vlade, naj spoštujejo človekove pravice in neodtujljivo dostojanstvo migrantov, naj končajo samovoljne aretacije in pridržanja ter naj po potrebi pregledajo roke za pridržanje in uporabijo alternativne možnosti, da bi preprečile prekomerno pridržanje nezakonitih migrantov; poziva vlade, naj v vseh okoliščinah spoštujejo načelo nevračanja in naj v celoti izpolnjujejo svoje mednarodnopravne obveznosti v zvezi z izgonom migrantov; poziva države, ki še niso uvedle sistemov in postopkov za zagotovitev, da vsi njihovi programi in institucije, ki se ukvarjajo s področjem migracij, v celoti izpolnjujejo svoje obveznosti po mednarodnem pravu o človekovih pravicah, naj to storijo;
22. podpira najnovejše poročilo in sklepe posebnega poročevalca Sveta za človekove pravice o sodobnih oblikah rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in z njimi povezane nestrpnosti; poziva EU in njene države članice, naj v svoji notranji politiki uveljavijo priporočila posebnega poročevalca za boj proti širjenju rasnega, etničnega in ksenofobnega sovraštva in hujskanja prek interneta in družbenih medijev in omrežij, in sicer s sprejetjem ustreznih zakonodajnih ukrepov ob polnem spoštovanju drugih temeljnih pravic, kot je svoboda izražanja in mnenja;
23. priznava, da je izjemno hiter razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij preoblikoval okolje za uveljavljanje pravice do svobode izražanja po vsem svetu ter istočasno ustvaril velike koristi in sprožil številne resne pomisleke; v zvezi s tem pozdravlja smernice EU glede svobode izražanja na spletu in drugje, ki jih je Svet sprejel maja 2014, in obsoja vse omejitve za digitalno komunikacijo, vključno z omejitvami, uperjenimi zoper akterje civilne družbe; ponovno poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti pravicam novinarjev in piscem spletnih dnevnikov;
24. spodbuja Svet za človekove pravice, naj nadaljuje razpravo o pravici do zasebnosti in v ta namen imenuje posebnega poročevalca OZN o pravici do zasebnosti, zlasti v kontekstu digitalnih komunikacij;
Socialne in ekonomske pravice
25. ugotavlja, da je cilj razvojne agende OZN za obdobje po letu 2015, ki izhaja iz razvojnih ciljev tisočletja, odprava revščine do leta 2030 s celostnim pristopom k ekonomskim, socialnim in okoljskim vprašanjem; pozdravlja zbirno poročilo generalnega sekretarja OZN, objavljeno v pričakovanju posebnega vrhunskega srečanja OZN o agendi za trajnostne razvojne cilje za obdobje po letu 2015; podpira pozive generalnega sekretarja OZN, naj se pri odpravljanju revščine ubere pristop, ki bo osredotočen na potrebe in pravice ljudi;
26. meni, da se je treba v boju proti revščini posvetiti problemu naraščajočih in skrajnih neenakosti ter da se je treba zavzemati za socialne in ekonomske pravice, zlasti s spodbujanjem dostopa do hrane, vode, izobrazbe, zdravstvene oskrbe in primernega stanovanja; v zvezi s tem opozarja na naraščajoči problem prilaščanja zemljišč, ki se ga je treba lotiti;
27. meni, da korupcija, izogibanje plačevanju davkov, slabo upravljanje javnih dobrin in pomanjkanje odgovornosti prispevajo h kršenju pravic državljanov, saj ti pojavi preusmerjajo sredstva stran od naložb v prepotrebne javne storitve, kot so izobrazba, osnovne zdravstvene storitve in druga socialna infrastruktura, s tem pa se revščina prebivalcev še bolj ukoreninja; spominja, da morajo vlade v skladu z Mednarodnim paktom o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah spoštovati pravice svojih državljanov in jim zagotoviti dostop do ustreznih virov; v zvezi s tem poudarja, da je treba posebno pozornost posvetiti zaščiti zagovornikov človekovih pravic, ki se ukvarjajo s spodbujanjem ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic;
28. ponovno poziva EU in države članice, naj podprejo imenovanje posebnega poročevalca ZN o finančnem kriminalu, korupciji in človekovih pravicah;
Podjetništvo in človekove pravice
29. odločno podpira učinkovito in celovito razširjanje in izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah v EU in zunaj nje ter poudarja, da je treba sprejeti vse potrebne politične in zakonodajne ukrepe, da bi zapolnili vrzeli v učinkovitem izvajanju vodilnih načel OZN, tudi kar zadeva dostop do sodnega varstva; pozdravlja pobudo v zvezi z uredbo o vzpostavitvi sistema potrebne skrbnosti v dobavni verigi za odgovoren uvoz mineralov z območij, prizadetih zaradi konfliktov; poziva vse deležnike, naj dejavno sodelujejo na 11. seji delovne skupine OZN na temo človekovih pravic, čezmejnih korporacij in drugih podjetij ter podprejo prizadevanja za uskladitev svojih politik s smernicami Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) za multinacionalna podjetja ter z vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; ponavlja svoj poziv Evropski komisiji, naj pred koncem leta 2015 izda poročilo o tem, kako države članice EU izvajajo vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah;
30. poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj delegacije EU po vsem svetu spodbujata k sodelovanju z evropskimi podjetji, da bi spodbujali spoštovanje človekovih pravic, in zagotovita, da se tema „podjetništvo in človekove pravice“ vključi med osrednje teme lokalnih razpisov za zbiranje predlogov v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice; poziva EU in njene države članice, naj že od začetka dejavno sodelujejo v razpravi o medvladni delovni skupini z odprtim mandatom za oblikovanje pravno zavezujočega mednarodnega instrumenta o podjetništvu in človekovih pravicah znotraj sistema ZN;
Pravice žensk
31. poziva EU, naj dejavno sodeluje na 59. zasedanju Komisije OZN za položaj žensk ter naj se še naprej bori proti vsem poskusom spodkopavanja pekinških izhodišč OZN za ukrepanje, ki bodo pregledana ob dvajseti obletnici četrte svetovne konference o ženskah, med drugim kar zadeva dostop do izobrazbe in zdravstvene oskrbe kot temeljnih človekovih pravic ter spolne in reproduktivne pravice;
32. z neodobravanjem ugotavlja, da kljub doseženemu napredku pri uresničevanju enakosti spolov in krepitvi vloge žensk v številnih državah ostajajo veljavni diskriminativni zakoni, zlasti na področju družine in dostopa do lastnine; ugotavlja, da so ženske še vedno izrazito premalo zastopane na položajih odločanja in da je nasilje nad ženskami še vedno razširjeno, dostop do sodnega varstva pa je še vedno omejen kljub visokemu številu žensk, ki vsak dan umrejo zaradi nasilja v družini; izraža globoko zaskrbljenost nad nazadovanjem, ki ga je mogoče zaznati v nekaterih državah, zlasti na področju spolnih in reproduktivnih pravic;
33. odločno obsoja uporabo spolnega nasilja nad ženskami, tudi kot vojne taktike, vključno s kaznivimi dejanji, kot so množična posilstva, spolno suženjstvo, prisilna prostitucija, preganjanje na podlagi spola, vključno s pohabljanjem ženskih spolnih organov, trgovina z ljudmi, zgodnje in prisilne poroke, uboji iz časti in vse druge primerljivo hude oblike spolnega nasilja; ponovno poziva EU in vse njene države članice, naj podpišejo in ratificirajo Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima;
34. opozarja na zavezanost EU vključevanju človekovih pravic in vidikov enakosti spolov v misije skupne varnostne in obrambne politike v skladu s prelomnima resolucijama Varnostnega sveta OZN št. 1325 in št. 1820 o ženskah, miru in varnosti; v zvezi s tem ponovno poziva EU in države članice, naj v sklopu doseganja trajne sprave podprejo sistematično udeležbo žensk kot ključni element mirovnih procesov ter priznajo, da je treba vidik spola vključiti v preprečevanje konfliktov, operacije za ohranjanje miru, humanitarno pomoč, obnovo po konfliktih in prehod v demokracijo;
Otrokove pravice
35. priznava, da je bil od sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah leta 1989 dosežen napredek, vendar izraža zaskrbljenost, ker najmanj 58 milijonov otrok, zlasti deklic, otrok iz revnih družin, invalidnih otrok in otrok na območjih oboroženih spopadov, ne obiskuje šole, mnogi otroci pa še vedno obolevajo za boleznimi, ki jih je mogoče enostavno preprečiti, medtem ko drugi opravljajo otroško delo;
36. poziva vse države, naj se zavežejo k odpravi najhujših oblik dela otrok, kakor so opredeljene v členu 3 Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 182, med drugim suženjstvo otrok, trgovina z otroki, prostitucija in nevarno delo, ki ogroža telesno in duševno zdravje otrok;
37. spominja, da je ena najpomembnejših obveznosti države vsem otrokom zagotoviti izobrazbo s povečevanjem priložnosti, vzpostavitvijo ustreznih institucij in obravnavanjem strukturnih vzrokov za glavne ovire pri zagotavljanju osnovne izobrazbe za vse, vključno s stopnjami osipa, ki so še vedno velika ovira;
38. poziva k ustreznemu financiranju iz sredstev EU za programe demobilizacije in reintegracije otrok, povezanih z oboroženimi spopadi, in oseb, ki so bili v otroštvu udeleženi v oboroženih spopadih; ponovno izraža odločno podporo kampanji „Otroci, ne vojaki“; pozdravlja letni poročili, ki sta jih predložili posebna predstavnica OZN za otroke v oboroženih spopadih in posebna predstavnica generalnega sekretarja OZN za vprašanje nasilja nad otroki, ter poročilo posebne poročevalke prodaji otrok, otroški prostituciji in pornografiji;
Pravice lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev (oseb LGBTI)
39. izraža zaskrbljenost, ker se je nedavno povečalo število diskriminatornih zakonov in praks ter nasilnih dejanj proti posameznikom na podlagi njihove spolne usmerjenosti in spolne identitete; spodbuja pozorno spremljanje položaja oseb LGBTI, tudi v Nigeriji in Gambiji, kjer nedavno uvedeni zakoni proti osebam LGBTI ogrožajo življenje pripadnikov spolnih manjšin; izraža globoko zaskrbljenost zaradi tako imenovanih „protipropagandnih“ zakonov, s katerimi se omejuje svoboda izražanja in zbiranja, kot jih že najdemo v Rusiji in Litvi, kirgiški parlament pa jih ravno obravnava; pozdravlja resolucijo Sveta za človekove pravice o boju proti nasilju in diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete z dne 26. septembra 2014; obžaluje, da je Svet za človekove pravice 26. junija 2014 sprejel resolucijo o zaščiti družine, kar bi lahko ogrozilo načelo univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic; ponovno izraža podporo visokemu komisarju OZN za človekove pravice, ki si zlasti prek izjav, poročil in kampanje „Svobodni in enakopravni“ nenehno prizadeva za spodbujanje in varovanje uživanja vseh človekovih pravic oseb LGBTI; spodbuja visokega komisarja OZN za človekove pravice, naj se še naprej bori proti diskriminatornim zakonom in praksam;
Podnebne spremembe in človekove pravice
40. poudarja, da podnebne spremembe zelo vplivajo na ranljive skupine in posamezniki, zlasti v državah z nizkimi dohodki ter v priobalnih in nizko ležečih otoških državah, ki nimajo dovolj gospodarskih virov, da bi se lahko prilagodile na obsežne okoljske spremembe;
41. pozdravlja, da Svet za človekove pravice priznava, da okoljske spremembe negativno vplivajo na preživetje prebivalstva in ovirajo razvoj temeljnih, mednarodno priznanih človekovih pravic; zato poziva države pogodbenice, naj na bližajoči se konferenci o podnebnih spremembah 2015 v Parizu sprejmejo nujne in ambiciozne ukrepe blažitve in prilagajanja;
42. poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj dejavno sodelujeta v razpravi o konceptu „podnebnega begunca“, vključno z njegovo morebitno opredelitvijo v mednarodnem pravu ali v pravno zavezujočem mednarodnem sporazumu;
Boj proti nekaznovanju in Mednarodno kazensko sodišče
43. ponovno izraža popolno podporo delu Mednarodnega kazenskega sodišča v okviru njegove vloge pri odpravljanju nekaznovanja storilcev najhujših kaznivih dejanj, ki zadevajo mednarodno skupnost, ter pri zagotavljanju pravice za žrtve vojnih hudodelstev, hudodelstev zoper človečnost in genocida; bo še naprej budno spremljal vse poskuse spodkopavanja njegove legitimnosti ali neodvisnosti; poziva EU in njene države članice, naj sodelujejo z Mednarodnim kazenskim sodiščem ter mu zagotavljajo močno diplomatsko, politično in finančno podporo, tudi v okviru OZN; poziva EU, njene države članice in posebne predstavnike, naj se dejavno zavzemajo za Mednarodno kazensko sodišče, izvajanje njegovih odločb in boj proti nekaznovanju za kazniva dejanja iz Rimskega statuta; pozdravlja, da je Palestina nedavno ratificirala Rimski statut, in poziva EU, naj obsodi vse kazenske ukrepe, sprejete zoper Palestino zaradi uveljavljanja te pravice;
Avtohtona ljudstva
44. poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in države članice, naj podprejo pregled mandata mehanizma strokovnjakov za pravice avtohtonih ljudstev, v skladu s sklepnim dokumentom svetovne konference o avtohtonih ljudstvih (resolucija generalne skupščine OZN št. 69/2), da bi lahko spremljali, ocenili in izboljšali izvajanje Deklaracije o pravicah avtohtonih ljudstev; poziva države članice, naj zahtevajo, da vsi nosilci mandatov za posebne postopke posebno pozornost namenijo vprašanjem, ki zadevajo avtohtone ženske in dekleta, ter o njih sistematično poročajo Svetu za človekove pravice; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj dejavno podprejo razvoj akcijskega načrta o avtohtonih ljudstvih za ves sistem, v skladu z resolucijo generalne skupščine OZN iz septembra 2014, zlasti kar zadeva organizacijo rednih posvetovanj z avtohtonimi ljudstvi v okviru tega procesa;
Mednarodni kulturni in športni dogodki in človekove pravice
45. obsoja vse bolj razširjeno prakso, po kateri avtoritarne države gostijo velike športne ali kulturne dogodke, da bi okrepile svojo mednarodno legitimnost, hkrati pa še bolj zatirajo domače oporečnike; poziva EU in njene države članice, naj na ta pojav dejavno opozarjajo, tudi v okviru Sveta za človekove pravice, in sodelujejo z nacionalnimi športnimi zvezami, podjetji in organizacijami civilne družbe glede praktičnih vidikov njihove udeležbe na tovrstnih dogodkih, vključno s prvimi evropskimi igrami v Bakuju leta 2015 in svetovnim nogometnim prvenstvom v Rusiji leta 2018;
Brezpilotna letala
46. ponovno poziva k oblikovanju skupnega stališča EU glede uporabe oboroženih brezpilotnih letal, pri čemer naj se največja pozornost nameni spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava ter obravnavajo vprašanja, kot so pravni okvir, sorazmernost, odgovornost, zaščita civilistov in preglednost; ponovno poziva EU, naj prepove razvoj, proizvodnjo in uporabo popolnoma avtonomnega orožja, ki omogoča izvedbo napadov brez človeškega posredovanja; poziva EU, naj na regionalni in mednarodni ravni podpre prizadevanja za nasprotovanje praksi zunajsodnih in načrtnih ubojev in za njeno prepoved ter naj, kadar obstaja sum, da je posameznik ali subjekt povezan z nezakonitim načrtnim ubojem v tujini, sprejme pravne ukrepe; vztraja, da morajo biti človekove pravice del vseh dialogov s tretjimi državami o boju proti terorizmu;
Pravice migrantov
47. vztraja, da morajo biti človekove pravice in mednarodno pravo v središču vseh mejnih politik EU; poziva EU, naj oblikuje okrepljene politike, s katerimi se bo na problematiko v zvezi z migranti, begunci in azilanti odzvala na način, ki bo v skladu z mednarodnim pravom o človekovih pravicah, in poziva EU, naj zagotovi učinkovita skupna merila za postopke sprejema po vsej Uniji ter okrepi sodelovanje in pravično porazdelitev bremena med državami članicami, vključno s sprejemom in ponovnim naseljevanjem beguncev ter prispevanjem k iskalnim in reševalnim dejavnostim, da bi pomagali migrantom v stiski na morju;
Prednostne naloge EU v zvezi s problematiko posameznih držav
Ukrajina
48. upa, da bo sporazum o prekinitvi ognja, ki temelji sporazuma iz Minska, držal; v celoti podpira misijo OZN za spremljanje stanja na področju človekovih pravic in posebno opazovalno misijo OVSE v Ukrajini ter poziva k okrepitvi slednje; poudarja globoko zaskrbljenost zaradi usode ljudi, ki so bili zaradi oboroženega konflikta v jugovzhodnih regijah notranje razseljeni; je še naprej zaskrbljen zaradi diskriminacije in pogostih kršitev človekovih pravic lokalnega prebivalstva na Krimu, še zlasti pa krimskih Tatarov; poziva države članice EU, naj na ravni OZN v največji možni meri podprejo vsa prizadevanja za boj proti nekaznovanju ter izvajanje nepristranskih preiskav nasilnih dogodkov in kršitev človekovih pravic, do katerih je prišlo v zvezi z zatiranjem na demonstracijah na trgu Majdan, priključitvijo Krima in v zvezi z oboroženim konfliktom v vzhodnih regijah;
Demokratična ljudska republika Koreja
48. pozdravlja načrtovano podaljšanje mandata posebnega poročevalca o razmerah na področju človekovih pravic v Demokratični ljudski republiki Koreji; pozdravlja resolucijo generalne skupščine OZN, v kateri spodbuja varnostni svet OZN, naj ustrezno ukrepa in zagotovi odgovornost, med drugim tako, da razmisli o možnosti, da reševanje razmer v Demokratični ljudski republiki Koreji preda Mednarodnemu kazenskemu sodišču; poziva Svet za človekove pravice, naj ponovi svoj poziv k zagotovitvi odgovornosti, tudi glede tistih, ki so v skladu s politikami, določenimi na najvišji državni ravni, odgovorni za hudodelstva zoper človečnost; pozdravlja vzpostavitev strukture v Južni Koreji, s katero bi na mestu samem okrepili spremljanje razmer in dokumentiranje dokazil in tako zagotovili odgovornost, in poziva vse države, naj sodelujejo s to strukturo; poziva Svet za človekove pravice, naj večjo pozornosti nameni razmeram v Južni Koreji, in sicer tako da v okviru bližajoče se seje Sveta za človekove pravice skliče sestanek, na katerem bodo slišane žrtve kršitev pravic;
Iran
49. pozdravlja resolucijo Sveta za človekove pravice o razmerah na področju človekovih pravic v Islamski republiki Iran z marca 2014 in podaljšanje mandata posebnega poročevalca ter poziva Iran, naj posebnemu poročevalcu OZN dovoli vstop v državo in s tem dokaže pripravljenost za začetek dialoga o človekovih pravicah; ponovlja, da obsoja smrtno kazen v Iranu in veliko število usmrtitev; podpira skupno izjavo nosilcev mandatov za posebne postopke OZN iz avgusta 2014, s katero obsojajo val aretacij in obsodb akterjev civilne družbe v Iranu; poziva EU in Svet za človekove pravice, naj še naprej pozorno spremljata razmere na področju človekovih pravic in zagotovita, da bodo človekove pravice ostale osrednja prednostna naloga v vseh odnosih z iransko vlado;
Mjanmar/Burma
50. izraža podporo poročilu posebne poročevalke OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Mjanmaru za 69. zasedanje generalne skupščine OZN, v katerem priznava doslej doseženi napredek in opredeljuje preostala zaskrbljujoča področja, zlasti glede razmer v državi Rakhine in položaja pripadnikov ljudstva Rohingja, ki je slabši tudi zato, ker nimajo pravnega statusa in se zato še naprej soočajo s sistematično diskriminacijo; obžaluje napade na civiliste v državah Kachin in Shan, spolno nasilje varnostnih sil med oboroženim konfliktom, dejstvo, da obstajajo politični zaporniki, nadlegovanje zagovornikov človekovih pravic, aktivistov in zaposlenih v medijih, zunajsodne uboje, zaplembe zemljišč in pregon etničnih in verskih manjšin, zlasti pripadnikov ljudstva Rohingja, ki ostajajo pomembni izzivi na področju človekovih pravic, s katerimi se še vedno nihče ne ukvarja; obžaluje, da je burmanska vlada ne samo v veliki meri prezrla priporočila OZN, temveč tudi ustavila pogajanja z Uradom visokega komisarja OZN za človekove pravice v zvezi z odprtjem pisarne tega urada v državi; poziva burmansko vlado, naj obravnava vsa ta vprašanja, izvaja priporočila OZN in v državi odpre pisarno Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice; poziva Svet za človekove pravice, naj podaljša mandat posebne poročevalke pod točko 4; meni, da bi bilo treba naložbeni sporazum med EU in Mjanmarom, dosežen s pogajanji, podrobno preučiti, ker bi tuje naložbe v državi lahko privedle do še hujših kršitev človekovih pravic ter hujšega nasilje in diskriminacije zoper verske manjšine;
Belorusija
51. je zelo zaskrbljen zaradi nenehnega kršenja človekovih pravic v Belorusiji; obsoja tri usmrtitve, ki so se zgodile leta 2014, nadlegovanje zagovornikov človekovih pravic, preganjanje neodvisnih novinarjev, cenzuro vse komunikacije prek interneta ter restriktivno zakonodajo o nevladnih organizacijah; poziva k podaljšanju mandata posebnega poročevalca OZN in poziva vlado, naj nosilcem mandatov za posebne postopke OZN, vključno s posebnim poročevalcem, zagotovi poln dostop;
Bahrajn
52. je še vedno zaskrbljen zaradi civilnega razdora v Bahrajnu ter položaja zagovornikov človekovih pravic in aktivistov politične opozicije v državi; poziva vse zainteresirane strani v Bahrajnu, naj začnejo konstruktivne in vključujoče pogovore, da bi dosegli resnično spravo in spoštovanje človekovih pravic vseh skupnosti v Bahrajnu; poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh zapornikov vesti, novinarjev, varuhov človekovih pravic in miroljubnih protestnikov ter podpira skupno izjavo nosilcev mandatov za posebne postopke OZN z dne 4. februarja 2015 o aretaciji dolgoletnega opozicijskega politika in razgonu demonstracij, ki so temu sledile; poziva države članice EU in druge članice Sveta za človekove pravice, naj še naprej pozorno spremljajo razmere na področju človekovih pravic v Bahrajnu, pri čemer naj se osredotočajo na zaveze Bahrajna med procesom splošnega rednega pregleda in priporočila neodvisne preiskovalne komisije za Bahrajn, ki jih je sprejel bahrajnski kralj;
53. obžaluje, da vlada Bahrajna ni dosegla napredka pri sodelovanju z visokim komisarjem za človekove pravice in pri posebnih postopkih Sveta za človekove pravice ter poziva države članice EU, naj si prizadevajo, da bi na marčevskem zasedanju Sveta za človekove pravice sprejele resolucijo, v kateri bi Bahrajn pozvale, naj v celoti izpolni svoje zaveze, ki jih je izrazil med postopkom splošnega rednega pregleda, in priporočila, vključno s tistimi, ki se nanašajo na zagovornike človekovih pravic, ki jih je izdala neodvisna preiskovalna komisija za Bahrajn in v katerih je zahtevala, da visoki komisar za človekove pravice poroča o razmerah na področju človekovih pravic na terenu in o napredku pri sodelovanju med Bahrajnom in mehanizmi OZN za človekove pravice;
Egipt
54. poziva države članice, naj na prihodnjem zasedanju Sveta za človekov pravice skupaj pozovejo Egipt, naj nemudoma in brezpogojno izpusti vse osebe, ki so priprte zaradi mirnega uveljavljanja svojih pravic svobodnega izražanja, zbiranja in združevanja, ter zagotovi neodvisnost sodstva; zahteva tudi, da egiptovska vlada sprejme zakonodajo v skladu z mednarodnimi standardi in varuje pravico združevanja, ki je zapisana v egiptovski ustavi, vključno s pravico prejeti in deliti finančna sredstva, ter prekliče zakon o protestih iz novembra 2013 in sprejme novo zakonodajo, s katero bo zagotovila svobodo združevanja; poziva vlado, naj začne sodno preiskavo, da bi ugotovila identiteto odgovornih oseb, ki so ukazale in izpeljale nezakonite poboje med zatiranjem povečini mirnih demonstracij od 3. julija 2013, vključno na trgih Raba in Nahda 14. avgusta 2013, ko so bili protestniki razgnani, pri tem pa je bilo ubitih 1000 oseb;
55. poziva Egipt, naj izvede neodvisne, nepristranske in učinkovite preiskave vseh kršitev človekovih pravic, ki so se zgodile od leta 2011, vključno s kaznivimi dejanji spolnega nasilja, in zagotovi, da bodo storilci pozvani na odgovornost, žrtve pa deležne ustreznega pravnega sredstva v skladu z mednarodnimi standardi; poziva egiptovske oblasti, naj nemudoma prekličejo vse smrtne obsodbe in ukažejo ponovno sojenje, s katerim bo zagotovljeno pošteno sojenje in ustrezno pravno postopanje, ter uvedejo takojšen moratorij na smrtne obsodbe in usmrtitve, nemudoma izpustijo vse pridržane novinarje in medijske delavce ter zagotovijo pravico svobode obveščanja in izražanja v skladu z mednarodnimi standardi;
56. poziva egiptovske oblasti, naj dovolijo obisk posebne poročevalke OZN o nasilju nad ženskami, ki je bil načeloma dogovorjen, vendar od začetka leta 2014 še ni bila sprejeta končna odločitev o njem, in naj povabijo ustrezne mehanizme in postopke za človekove pravice v okviru OZN, zlasti posebnega poročevalca o svobodi združevanja, posebnega poročevalca o mučenju, posebnega poročevalca o človekovih pravicah pri boju proti terorizmu ter posebne poročevalke o neodvisnosti sodnikov in odvetnikov; poziva egiptovske oblasti, naj zagotovijo skladnost nacionalne zakonodaje z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic in nemudoma umaknejo zakon št. 136/2014 ter odpravijo sojenje civilistom na vojaških sodiščih in razveljavijo vse obsodbe civilistov, ki so jih izdala vojaška sodišča, ter ukažejo takojšnja ponovna sojenja na civilnih sodiščih; poziva EU in njene države članice, naj podprejo odločno izjavo o teh vprašanjih;
Zasedeno palestinsko ozemlje/Izrael
57. je zelo zaskrbljen zaradi humanitarne krize, ki je nastala zaradi izraelske vojaške ofenzive julija 2014 (operacija Zaščitni rob), saj od začetka izraelske okupacije leta 1967 razseljevanje in uničenje še nikoli nista bila tako obsežna; obžaluje, da mednarodna prizadevanja za humanitarne in razvojne posege v Gazi še vedno močno omejuje blokada Gaze, pri kateri vztraja izraelska vlada; poudarja, da je treba v celoti odpraviti izraelsko blokado Gaze, če naj bo obnova uspešna; meni, da je blokada kolektivna kazen za celotno palestinsko civilno prebivalstvo v Gazi;
58. poziva EU in njene države članice, naj javno izrazijo podporo preiskovalni komisiji OZN in obsodijo nesodelovanje izraelskih oblasti ter to, da preiskovalni komisiji onemogočajo dostop, in sicer z javno izjavo na zasedanju Sveta za človekove pravice; poudarja, da sta pravica in spoštovanje pravne države nepogrešljiva temelja za mir ter da se mora prevladujoče dolgotrajno in sistematično nekaznovanje kršitev mednarodnega prava nehati; pozdravlja začetek predhodne preiskave razmer v Palestini, ki jo je sprožilo tožilstvo Mednarodnega kazenskega sodišča; poziva EU, naj polno sodeluje s tožilstvom Mednarodnega kazenskega sodišča; poziva EU, naj se ponovno zavzame za točko 7 dnevnega reda Sveta za človekove pravice in ostro obsodi ponavljajoče kršitve mednarodnega prava in neupoštevanje svetovalnega mnenja Meddržavnega sodišča ter podpre podaljšanje mandata preiskovalne komisije;
Saudova Arabija
59. je zelo zaskrbljen nad razmerami na področju človekovih pravic v Saudovi Arabiji, ki je trenutno članica Sveta OZN za človekove pravice; poziva EU in njene države članice, naj pritisnejo na oblasti Saudove Arabije, da bi omogočile delovanje neodvisnega tiska in medijev, zagotovile svobodo izražanja, združevanja in mirnega zbiranja, brezpogojno izpustile vse zagovornike človekovih pravic in druge zapornike vesti, ki so bili pridržani in obsojeni zgolj zato, ker so uveljavljali svojo pravico do svobodnega izražanja, podpisale in ratificirale Mednarodni pakt o političnih in državljanskih pravicah, ukinile specializirano kazensko sodišče in prekinile prakso obglavljanj, kamenjanj in drugih oblik mučenja;
Sirija
60. je zelo zaskrbljen zaradi dramatičnega obsega kršitev mednarodnega prava o človekovih pravicah in humanitarnega prava v Siriji, vključno s široko razširjenim nadlegovanjem in samovoljnimi aretacijami zagovornikov človekovih pravic; poziva k izpustitvi miroljubnih sirskih aktivistov, ki so v rokah tako sirske vlade kot oboroženih skupin; zahteva, da EU in njene države članice odločno podprejo težnjo po zagotavljanju odgovornosti in podaljšanje mandata preiskovalne komisije OZN;
Mali
61. pozdravlja delo neodvisnega izvedenca OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Maliju in poziva Svet za človekove pravice, naj podaljša njegov mandat; pozdravlja napredek vlade Malija pri ponovni vzpostavitvi sodstva v nekaterih delih države in preiskavah mučenja in usmrtitev 21 pripadnikov vojaške elite leta 2012, kot tudi pri vzpostavitvi komisije za resnico, pravičnost in spravo; je še vedno zaskrbljen zaradi vse slabših varnostnih razmer ter nadaljnje uporabe in novačenja otrok-vojakov ter poziva vlado Malija, naj preišče in pozove na odgovornost vse pripadnike vseh vojskujočih se strani, odgovorne za vojaške zločine, ki so se zgodili med oboroženimi spopadi leta 2012 in 2013, ter naj zagotovi, da bodo morebitni mirovni sporazumi, sklenjeni v prihodnosti, pozivali k odgovornosti, okrepitvi komisije za resnico in preverjanju osebja varnostnih sil;
Južni Sudan
62. poziva Afriško unijo, naj objavi poročilo svoje komisije za preiskovanje kršitev in zlorab človekovih pravic, ki so jih zagrešile vse strani v Južnem Sudanu, s čimer bo napredovala na poti spodbujanja pravice glede kršitev človekovih pravic, ki so se zgodile od začetka konflikta; poziva Svet za človekove pravice, naj sprejme resolucijo in v njej poudari, da so poštene in verodostojne preiskave kaznivih dejanj in njihov pregon v skladu z mednarodnim pravom izredno pomembni, če naj Južni Sudan prekine krog surovega nasilja, podkrepljenega z nekaznovanjem, in zato poziva, naj se razmisli o možnosti vzpostavitve hibridnega sodnega mehanizma ter nadalje poziva Južni Sudan, naj pristopi k Rimskemu statutu in vzpostavi mandata za posebnega poročevalca za Južni Sudan, da bi s podporo mednarodne skupnosti spodbudili pošten in verodostojen pregon ter širše ukrepe za zagotavljanje odgovornosti;
Šrilanka
63. je seznanjen z zavezami novoizvoljene vlade Šrilanke in jo poziva, naj do zasedanja Sveta za človekove pravice septembra 2015 sprejme konkretne ukrepe za zagotavljanje odgovornosti in tako izpolni svoje obljube o izboljšanju razmer na področju človekovih pravic v državi in preprečitvi nazadovanja, vključno z resnimi preiskavami in pregonom, in druge ukrepe za reševanje širših problemov nekaznovanja in zlorab človekovih pravic ter naj polno sodeluje z Uradom visokega komisarja za človekove pravice in pri njegovi mednarodni preiskavi v zvezi s Šrilanko;
Uzbekistan
64. poziva države članice, naj prevzamejo vodilno vlogo in vložijo resolucijo Sveta za človekove pravice v skladu s točko 4 o vzpostavitvi namenskega mehanizma OZN za Uzbekistan, da bi zagotovili spremljanje, javno poročanje in razpravljanje v okviru Sveta za človekove pravice o katastrofalnih razmerah na področju človekovih pravic v Uzbekistanu tekom leta 2015, ob deseti obletnici pokola v Andižanu, saj Uzbekistan ne sodeluje z mehanizmi OZN za človekove pravice, še naprej pridržuje številne politične nasprotnike in zagovornike človekovih pravic, še naprej omejuje svobodo združevanja in svobodo izražanja medijev ter še naprej uporablja prisilno delo in delo otrok;
Mehika
65. poziva mehiško vlado, naj nadaljuje s preiskavo po izginotju 43 študentov v Iguali v Mehiki in storilce teh kaznivih dejanj privede pred pravico ter okrepi boj proti korupciji, nekaznovanju in organiziranemu kriminalu;
*
* *
66. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, varnostnemu svetu OZN, generalnemu sekretarju OZN, predsedujočemu 69. generalni skupščini OZN, predsedniku Sveta OZN za človekove pravice ter visokemu komisarju OZN za človekove pravice.
- [1] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)...