PREDLOG RESOLUCIJE o prednostnih nalogah EU za Svet OZN za človekove pravice v letu 2015
4.3.2015 - (2015/2572(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Charles Tannock v imenu skupine ECR
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0228/2015
B8-0233/2015
Resolucija Evropskega parlamenta o prednostnih nalogah EU za Svet OZN za človekove pravice v letu 2015
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter konvencij OZN o človekovih pravicah in izbirnih protokolov k tem konvencijam, vključno s Konvencijo o otrokovih pravicah in Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,
– ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov 60/251 o ustanovitvi Sveta OZN za človekove pravice,
– ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah,
– ob upoštevanju strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo, ki sta bila sprejeta 25. junija 2012,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Svetu OZN za človekove pravice,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o kršenju človekovih pravic, tudi nujnih resolucij o teh temah,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne ... o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2013 in politiki Evropske unije na tem področju[1]
– ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 9. februarja 2015 o prednostnih nalogah EU v okviru forumov OZN za človekove pravice,
– ob upoštevanju členov 2, 3(5), 18, 21, 27 in 47 Pogodbe o Evropski uniji,
– ob upoštevanju bližnjega 28. zasedanja Sveta za človekove pravice, ki bo potekalo od 2. do 27. marca 2015,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker je spoštovanje in podpiranje človekovih pravic del pravnega reda Evropske unije ter eden glavnih ciljev evropske zunanje politike,
B. ker človekove pravice pripadajo vsem ljudem ne glede na narodnost, raso, spol, etnično poreklo, veroizpoved ali drug status, in ker je spoštovanje teh pravic zapisano v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah in v Mednarodnem paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter v poznejših mednarodnih konvencijah, deklaracijah in resolucijah o človekovih pravicah;
C. ker so človekove pravice nedeljive, medsebojno povezane in soodvisne in ker ima kratenje katere od teh pravic neposreden in škodljiv vpliv na ostale pravice;
D. ker je nespoštovanje človekovih pravic in pravne države ter pomanjkanje legitimne demokratične udeležbe med glavnimi vzroki za nestabilnost, propad držav, humanitarne krize in oborožene spore;
E. ker delovanje Unije v odnosih s tretjimi državami usmerja člen 21 Pogodbe o Evropski uniji, ki potrjuje univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spoštovanje človekovega dostojanstva, načel enakosti in solidarnosti ter načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava;
F. ker so vse države dolžne spoštovati temeljne pravice svojih prebivalcev in ker morajo sprejeti konkretne ukrepe, da bi te pravice zagotavljale na nacionalni ravni; ker morajo sodelovati na mednarodni ravni, da bi odpravili ovire za uresničevanje človekovih pravic na vseh področjih;
G. ker redna zasedanja Sveta za človekove pravice, imenovanje posebnih poročevalcev, mehanizem splošnega rednega pregleda in posebni postopki v zvezi s konkretnimi razmerami v posameznih državah ali v zvezi s tematskimi vprašanji prispevajo k podpiranju in spoštovanju človekovih pravic, demokracije in pravne države;
H. ker nekatere sedanje članice Sveta za človekove pravice žal veljajo za najhujše kršiteljice človekovih pravic in niso ustrezno sodelovale v okviru posebnih postopkov OZN ali izpolnjevale svojih obveznosti poročanja organom OZN, ki spremljajo izvajanje sporazumov na področju človekovih pravic;
Svet OZN za človekove pravice
1. je seznanjen z dnevnim redom 28. zasedanja Sveta OZN za človekove pravice, ki bo času številnih konfliktov, tudi in še zlasti v sosedstvu EU; je zato razočaran, da na dnevnem redu nikjer ni omenjen spor v Ukrajini, ki ga finančno podpira Rusija;
2. pozdravlja prednostne naloge EU za prihodnje 28. redno zasedanje Sveta Združenih narodov za človekove pravice, kot so določene v sklepih Sveta z dne 9. februarja 2015; poziva EU, naj točke dnevnega reda obravnava nepristransko, in spodbuja vse države članice OZN, naj storijo isto;
3. pozdravlja imenovanje veleposlanika Joachima Rückerja za predsednika Sveta za človekove pravice za leto 2015;
4. čestita Zeidu Radu al Huseinu ob imenovanju za visokega komisarja OZN za človekove pravice in znova poudarja, da odločno podpira njegova prizadevanja in njegov mandat;
5. pozdravlja letno poročilo visokega komisarja OZN za človekove pravice, naslovljeno na generalno skupščino OZN, ki zajema obdobje od decembra 2013 do novembra 2014, in izraža polno podporo neodvisnosti in nedotakljivosti njegovega urada; poudarja, da je treba to neodvisnost ubraniti da bi lahko visoki komisar OZN za človekove pravice še naprej učinkovito in nepristransko opravljal svoje naloge;
6. ponovno poudarja, da bo tudi v prihodnje podpiral močan večstranski sistem za človekove pravice pod okriljem OZN, ki obsega tretji odbor generalne skupščine, Svet za človekove pravice, Urad visokega komisarja OZN za človekove pravice ter delo povezanih specializiranih agencij OZN in delo v okviru posebnih postopkov OZN;
7. meni, da nenehno nadlegovanje in pridrževanje zagovornikov človekovih pravic in predstavnikov opozicije v številnih članicah Sveta za človekove pravice spodkopava njegovo verodostojnost; ponavlja svoje stališče, da bi bilo treba članice Sveta za človekove pravice izvoliti iz kroga držav, ki spoštujejo človekove pravice, pravno državo in demokracijo in ki so pripravljene stalna vabila razširiti na vse posebne postopke; poziva k sprejetju meril uspešnosti na področju človekovih pravic, ki bi morala veljati za vse države, ki se izvolijo za članice Sveta za človekove pravice; odločno poziva države članice, naj spodbujajo pregledne, odprte in konkurenčne postopke za izvolitev članic Sveta OZN za človekove pravice;
8. znova izraža podporo mehanizmu splošnega rednega pregleda in zadovoljstvo z dragocenim delom v okviru mehanizma ter poziva članice, naj dejavno pripravijo svoje splošne redne preglede, tudi z vključitvijo civilne družbe, naj v času splošnega rednega pregleda vodijo interaktiven dialog in naj uresničijo priporočila splošnega rednega pregleda in sprejmejo konkretne ukrepe za izboljšanje in izpolnitev svojih obveznosti na področju človekovih pravic;
9. poziva EU in njene države članice, naj nadalje sledijo priporočilom splošnega rednega pregleda v vseh političnih dialogih EU z državami, ki jih priporočila zadevajo, da bi jih podprli pri njihovem uresničevanju;
10. znova izraža podporo posebnim postopkom in neodvisnosti nosilcev mandata, saj jim to omogoča popolnoma nepristransko opravljanje funkcije, ter vse države poziva, naj sodelujejo pri teh postopkih;
11. je zaskrbljen, ker je vse manj manevrskega prostora za sodelovanje civilne družbe in Sveta za človekove pravice in ker je vedno manj priložnosti, ko bi nevladne organizacije na njegovih zasedanjih dobile besedo; poziva EU in Svet za človekove pravice, naj zagotovita, da bodo lahko predstavniki civilne družbe čim več prispevali na njegovem 28. zasedanju, pa tudi v procesu splošnega rednega pregleda in drugih mehanizmih OZN za človekove pravice, in sicer brez bojazni, da bodo po vrnitvi v domačo državo deležni povračilnih ukrepov;
12. svari pred neželenimi posledicami nenehnega širjenja seznama človekovih pravic in vključevanja ideološko ali politično spornih vprašanj, saj bi to lahko zmanjšalo splošno podporo sami ideji univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic;
Državljanske in politične pravice
13. znova poudarja, da je svoboda izražanja, ki je steber vsake svobodne in demokratične družbe, temeljna pravica vsakega posameznika; ostro obsoja umor 12 ljudi, vključno s karikaturisti, v napadu na revijo Charlie Hebdo in štirih ljudi v judovski trgovini v Franciji januarja 2015 ter umor filmskega režiserja in varnostnika v sinagogi v Københavnu, ki so jih zagrešili teroristi, katerih cilj je bil napad na svobodo govora in veroizpovedi;
14. obsoja, da ekstremistične in džihadistične skupine v vseh državah, zlasti v Siriji, Iraku, Libiji, Mjanmaru, Nigeriji in Srednjeafriški republiki, zlorabljajo religijo za oborožene in bombne napade, samomorilske bombne napade, ugrabitve in druga nasilna dejanja; meni, da je treba v boju proti terorizmu odpraviti njegove temeljne vzroke, kot so socialna izključenost, politična marginalizacija in ekstremna neenakost; poziva k večjim prizadevanjem za zaščito pravic pripadnikov verskih manjšin;
15. izraža zaskrbljenost zaradi vseh oblik omejevanja svobode zbiranja in združevanja, vključno s prepovedjo organizacij civilne družbe, agresivno uporabo kazenskega prava v primerih razžalitve in drugih restriktivnih zakonov, pretiranimi zahtevami glede registracije in poročanja in pretirano restriktivnimi predpisi o financiranju iz tujine, ter znova poudarja, da je svoboda združevanja in mirnega zbiranja temeljna prvina človekovih pravic;
16. poziva vse vlade, naj olajšajo delo organizacijam civilne družbe in zagovornikom človekovih pravic ter jim omogočijo delovanje brez strahu, zatiranja ali ustrahovanja ter naj sodelujejo s Svetom za človekove pravice v mehanizmu splošnega rednega pregleda, ter zagotovijo, da bodo vse države poklicane na odgovornost za povračilne ukrepe proti aktivistom za človekove pravice, zlasti če so posledice takšnih ukrepov smrtne žrtve, kot v primeru aktivistke za človekove pravice Cao Šunli na Kitajskem, ki je umrla marca 2014 zaradi poskusa vkrcanja na letalo, da bi se udeležila zasedanja Sveta za človekove pravice v Ženevi septembra 2013;
17. znova poudarja, kako pomemben je boj proti mučenju in drugim oblikam slabega ravnanja in kako pomembno je, da se je EU zavezala, da bo to problematiko obravnavala prednostno, tudi kadar gre za otroke, ter da bo podprla delo posebnega poročevalca OZN; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in države članice, naj pokažejo zavezanost odpravi mučenja in podpori žrtvam;
18. podpira najnovejše poročilo in sklepe posebnega poročevalca Sveta za človekove pravice o sodobnih oblikah rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in z njimi povezane nestrpnosti; poziva EU in njene države članice, naj priporočila poročevalca uveljavijo v svoji politiki proti širjenju rasnega, etničnega in ksenofobnega sovraštva in hujskanju prek interneta in družbenih medijev in omrežij, in sicer s sprejetjem ustreznih ukrepov ob polnem spoštovanju drugih temeljnih pravic;
19. priznava, da je izjemno hiter razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij preoblikoval pogoje za uveljavljanje pravice do svobode izražanja po vsem svetu ter istočasno ustvaril velike prednosti in sprožil številne resne pomisleke; v zvezi s tem pozdravlja smernice EU o svobodi izražanja na spletu in drugje, ki jih je Svet sprejel maja 2014, in obsoja vse omejitve za digitalno komunikacijo, vključno z omejitvami, uperjenimi zoper akterje civilne družbe; znova poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti pravicam novinarjev in blogerjev;
Socialne in ekonomske pravice
20. ugotavlja, da je cilj agende OZN za razvojne cilje tisočletja odprava revščine do leta 2030 s celostnim pristopom k ekonomskim, socialnim in okoljskim vprašanjem; pozdravlja zbirno poročilo generalnega sekretarja OZN pred posebnim vrhom OZN o agendi ciljev trajnostnega razvoja po letu 2015; podpira pozive generalnega sekretarja, naj se pri odpravljanju revščine ubere pristop, ki bo osredotočen na potrebe in pravice ljudi;
21. meni, da se je treba v boju proti revščini posvetiti problemu naraščajoče in skrajne neenakosti ter spodbujati dostop do hrane, vode, izobrazbe, zdravstvene oskrbe in primernega stanovanja; v zvezi s tem opozarja na naraščajoči problem prilaščanja zemljišč, ki se ga je treba lotiti;
22. meni, da korupcija, izogibanje plačevanju davkov, slabo upravljanje javnih dobrin in pomanjkanje odgovornosti prispevajo k kršenju pravic državljanov, ker zmanjšujejo sredstva za naložbe v nujno potrebne javne storitve, s tem pa se revščina še poglablja; spominja, da morajo vlade v skladu z Mednarodnim paktom o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah spoštovati pravice svojih državljanov in jim zagotoviti dostop do ustreznih virov; v zvezi s tem poudarja, da je treba posebno pozornost posvetiti zaščiti zagovornikov človekovih pravic, ki se ukvarjajo s spodbujanjem ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic;
23. ponovno poziva EU in države članice, naj podprejo imenovanje posebnega poročevalca OZN o finančnem kriminalu, korupciji in človekovih pravicah;
Podjetništvo in človekove pravice
24. podpira razširjanje in izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah v EU in zunaj nje; poziva vse deležnike, naj dejavno sodelujejo na 11. seji delovne skupine OZN na temo človekovih pravic, čezmejnih korporacij in drugih podjetij ter podprejo prizadevanja za uskladitev svojih politik s smernicami Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) za multinacionalna podjetja ter z vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; ponavlja svoj poziv Komisiji, naj pred koncem leta 2015 izda poročilo o tem, kako države članice EU izvajajo vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah;
25. spodbuja delegacije EU po vsem svetu k sodelovanju z evropskimi podjetji, da bi spodbujali spoštovanje človekovih pravic, in zagotovitvi, da se tema „podjetništvo in človekove pravice“ vključi med osrednje teme lokalnih razpisov za zbiranje predlogov v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice;
26. meni, da se lahko podjetništvo in človekove pravice medsebojno krepijo, tako da ustvarjajo nov poslovni potencial v regijah, ki najbolj potrebujejo trajnostni in odgovorni razvoj ter prispevajo k splošnem spoštovanju človekovih pravic v državah v razvoju;
Pravice žensk
27. ugotavlja, da so ženske kljub napredku pri doseganju enakosti med moškimi in ženskami in okrepitvi vloge žensk še vedno žrtve spolnega nasilja in množičnih posilstev na območjih oboroženih sporov, število žensk, ki vsak dan umre zaradi nasilja v družini, pa je resnično zastrašujoče; poziva vse vlade, naj sprejmejo konkretne ukrepe za boj proti vsem oblikam nasilja nad ženskami, ter ponovno poziva države članice EU, naj ratificirajo Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima;
28. poudarja, da je pohabljanje ženskih spolnih organov oblika mučenja; poudarja, da mora EU še naprej sodelovati s tretjimi državami pri odpravljanju prakse pohabljanja ženskih spolnih organov; opozarja države članice, v katerih je pohabljanje ženskih spolnih organov po zakonodaji opredeljeno kot kaznivo dejanje, da morajo te zakone tudi uporabiti, kadar so prizadeti njihovi državljani;
29. pozdravlja odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča, da med kazniva dejanja vključi spolne zločine, med drugim posilstva, spolne napade in ponižanja, in njegovo priporočilo, da se jih obravnava kot vojne zločine;
Otrokove pravice
30. priznava, da je bil od sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah leta 1989 dosežen napredek, vendar izraža zaskrbljenost, ker najmanj 58 milijonov otrok, zlasti deklic, otrok iz revnih družin, invalidnih otrok in otrok na območjih oboroženih spopadov, ne obiskuje šole, mnogi pa še vedno obolevajo za boleznimi, ki jih je mogoče enostavno preprečiti, medtem ko drugi opravljajo otroško delo;
31. poziva vse države, naj se zavežejo k odpravi najhujših oblik dela otrok, kakor so opredeljene v členu 3 Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 182, med drugim suženjstvo otrok, trgovina z otroki, prostitucija in nevarno delo, ki ogroža telesno in duševno zdravje otrok;
32. opozarja, da je ena najpomembnejših obveznosti države vsem otrokom zagotoviti izobrazbo, tako da vzpostavi ustrezne institucije in obravnava strukturne vzroke ovir za splošno osnovno izobrazbo;
33. poziva k ustreznemu financiranju EU za programe demobilizacije in ponovne vključitve otrok, povezanih z oboroženimi spopadi, ter za nekdanje otroke vojake; znova izraža močno podporo kampanji „Otroci, ne vojaki“, ki je bila izrečena na predstavitvi na temo kampanje v Pododboru za človekove pravice dne 3. decembra 2014; pozdravlja letni poročili, ki sta ju predložila posebna predstavnica OZN za otroke v oboroženih spopadih ter posebna predstavnica OZN za vprašanje nasilja nad otroki ter poročilo posebne poročevalke za prodajo otrok, otroško prostitucijo in pornografijo;
Boj proti nekaznovanosti in Mednarodno kazensko sodišče
34. ponovno izraža popolno podporo delu Mednarodnega kazenskega sodišča v okviru njegove vloge pri odpravi nekaznovanja storilcev najhujših kaznivih dejanj, ki zadevajo mednarodno skupnost, ter pri zagotavljanju pravice za žrtve vojnih zločinov, zločinov proti človeštvu in genocida; pozorno spremlja vse poskuse spodkopavanja njegove legitimnosti ali neodvisnosti; poziva EU in države članice EU, naj sodelujejo s Sodiščem ter mu zagotovijo močno diplomatsko, politično in finančno podporo, tudi v OZN; poziva EU, države članice in posebne predstavnike EU, naj dejavno podprejo Mednarodno kazensko sodišče, izvrševanje njegovih odločb in boj proti nekaznovanosti za kazniva dejanja iz rimskega statuta;
Avtohtoni prebivalci
35. poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in države članice, naj podprejo pregled mandata mehanizma strokovnjakov za pravice avtohtonih prebivalcev v skladu z zaključnim dokumentom svetovne konference o avtohtonih ljudstvih (resolucija Generalne skupščine OZN 69/2), da bi lahko spremljali, ocenili in izboljšali izvajanje deklaracije o pravicah avtohtonih ljudstev; poziva države članice, naj zahtevajo, da bodo vsi pooblaščenci za posebne postopke posebno pozorni na vprašanja, ki zadevajo avtohtone prebivalke - ženske in dekleta , ter naj o teh vprašanjih sistematično poročajo Svetu OZN za človekove pravice; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj aktivno podprejo razvoj akcijskega načrta za avtohtone prebivalce v okviru celotnega sistema, kot je zahtevala generalna skupščina OZN v svoji resoluciji iz septembra 2014, zlasti kar zadeva izvedbo rednih konzultacij avtohtonih prebivalcev kot del tega procesa;
Mednarodne kulturne in športne prireditve v povezavi s človekovimi pravicami
36. obsoja vse bolj razširjeno prakso, da avtoritarne države gostijo velike športne ali kulturne prireditve, da bi okrepile svojo mednarodno legitimnost, ob tem pa še bolj zatirajo domače oporečnike; poziva EU in njene države članice, naj aktivno opozarjajo na to vprašanje tudi v Svetu OZN za človekove pravice ter naj se z nacionalnimi športnimi zvezami, poslovnimi subjekti in organizacijami civilne družbe pogovorijo o pogojih njihovega sodelovanja na tovrstnih prireditvah, tudi kar zadeva prve evropske igre leta 2015 v Bakuju ter svetovno nogometno prvenstvo leta 2018 v Rusiji;
Vključevanje človekovih pravic v EU
37. poziva EU, naj podpira univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic v skladu s členom 21 Lizbonske pogodbe in splošnimi določbami o zunanjem delovanju Unije;
38. poziva EU, države članice, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj človekove pravice vključijo v svoja zunanjepolitična področja s tretjimi državami;
Prednostne naloge EU v zvezi s posameznimi državami
Ukrajina
39. je zelo zaskrbljen zaradi razmer v jugovzhodnih separatističnih pokrajinah; obsoja obsežne kršitve človekovih pravic med konfliktom in posledice nedavnih spopadov za človekove pravice; v celoti podpira misijo OZN za spremljanje razmer na področju človekovih pravic in posebno opazovalno misijo OVSE v Ukrajini; je še vedno zaskrbljen zaradi diskriminacije in pogostih kršitev (človekovih) pravic lokalnih prebivalcev na Krimu, zlasti krimskih Tatarov; poziva države članice, naj podprejo vsa prizadevanja na ravni OZN za boj proti nekaznovanju in za izvedbo nepristranskih preiskav nasilnih dogodkov in kršitev človekovih pravic, povezanih z demonstracijami na Majdanu in nelegalno priključitvijo Krima, ter konflikta v jugovzhodnih regijah, ki ga financira Rusija;
Irak in Sirija
40. je še vedno zelo zaskrbljen zaradi nasilnih konfliktov v Iraku in Siriji; odločno obsoja vojne zločine, ki so jih zagrešili Bašar al Asad in ISIS/Daiš ter druge skupine, udeležene v konfliktu; obsoja tudi, da ISIS/Daiš poskuša izvoziti svojo ekstremistično ideologijo in nasilje v druge države v regiji in prek njenih meja; poziva vse države članice OZN, naj se jasno opredelijo zoper nasilje in zlasti podprejo pravice manjšin; meni, da je za zaustavitev trpljenja in množičnega odseljevanja kristjanov in drugih avtohtonih prebivalcev regije potrebna jasna in nedvoumna izjava političnih in verskih voditeljev regije, s katero bi podprli njihov nadaljnji obstanek ter polnopravne in enake državljanske pravice v teh državah;
Demokratična ljudska republika Koreja (DLRK)
41. pozdravlja načrtovano podaljšanje mandata posebnemu poročevalcu o stanju človekovih pravic v Demokratični ljudski republiki Koreji; pozdravlja tudi resolucijo generalne skupščine OZN, v kateri se varnostni svet OZN poziva, naj sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev odgovornosti, tudi tako, da preuči predložitev razmer v DLRK v presojo Mednarodnemu kazenskemu sodišču;
Iran
42. pozdravlja resolucijo Sveta za človekove pravice iz marca 2014 o stanju človekovih pravic v Islamski republiki Iran in razširitev mandata posebnega poročevalca, ter poziva Iran, naj posebnemu poročevalcu OZN dovoli vstop v državo, kar bi bil jasen znak pripravljenosti te države, da sprejme ukrepe za vzpostavitev dialoga o človekovih pravicah; ponovno obsoja smrtno kazen v Iranu, na katero obsojajo tudi mladoletnike, pogosto po sodnih procesih, ki ne ustrezajo mednarodno sprejetim minimalnim standardom poštenega sojenja in dolžnega pravnega postopanja; je zaskrbljen zaradi visokega števila usmrtitev; podpira skupno izjavo nosilcev mandata za posebne postopke OZN iz avgusta 2014, v kateri ti obsojajo val aretacij in obsodb predstavnikov civilne družbe v Iranu; poziva EU in Svet za človekove pravice, naj še naprej pobliže spremljata stanje človekovih pravic in zagotovita, da bodo ostale osrednja prednostna naloga v odnosih z iransko vlado;
Mjanmar/Burma
43. podpira poročilo posebne poročevalke OZN za 69. zasedanje generalne skupščine OZN o stanju človekovih pravic v Mjanmaru, ki navaja doslej doseženi napredek, hkrati pa opredeljuje tudi področja, ki vzbujajo skrb; poziva vlado, naj človekove pravice vključi v institucionalni in pravni okvir države in v vsa politična področja ter naj spoštuje svobodo izražanja in združevanja, da bodo ljudje lahko svoje mnenje o vladni politiki izražali svobodno in brez strahu, ustrahovanja ali nadlegovanja;
Belorusija
44. je zelo zaskrbljen zaradi nenehnega kršenja človekovih pravic v Belorusiji, vključno z nadlegovanjem zagovornikov človekovih pravic, preganjanjem neodvisnih novinarjev, cenzuro vse komunikacije prek interneta ter restriktivno zakonodajo za nevladne organizacije; poziva k podaljšanju mandata posebnega poročevalca OZN in poziva belorusko vlado, naj nosilcem mandata za posebne postopke OZN, tudi posebnemu poročevalcu, zagotovi poln dostop;
Mali
45. pozdravlja delo neodvisnega izvedenca OZN za stanje človekovih pravic v Maliju in poziva Svet za človekove pravice, naj mu podaljša mandat; pozdravlja napredek malijske vlade pri ponovni vzpostavitvi pravosodnega sistema v nekaterih delih države in pri preiskavah mučenja in usmrtitve 21 pripadnikov elitne vojaške enote leta 2012, kot tudi pri vzpostavitvi komisije za resnico, pravičnost in spravo; je zaskrbljen zaradi ponovnega poslabšanja varnostnih razmer in ker se nadaljuje nabor in novačenje otrok vojakov; poziva malijsko vlado, naj preišče in pokliče na odgovornost vse pripadnike vseh vojskujočih se strani, odgovorne za vojaške zločine, ki so se zgodili med oboroženimi spopadi leta 2012 in 2013, ter naj zagotovi, da bodo morebitni prihodnji mirovni sporazumi zahtevali odgovornost, okrepitev komisije za resnico in preverjanje osebja varnostnih sil;
Južni Sudan
46. poziva Afriško unijo, naj objavi poročilo svoje preiskovalne komisije o kršitvah in zlorabah človekovih pravic, ki so jih zagrešile vse strani v Južnem Sudanu, ter s tem podpre pravico nasproti kršitvam človekovih pravic od začetka konflikta;
***
47. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, varnostnemu svetu OZN, generalnemu sekretarju OZN, predsedujočemu 69. generalni skupščini OZN, predsedniku Sveta OZN za človekove pravice ter visokemu komisariatu OZN za človekove pravice.
- [1] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)... neenakosti