PREDLOG RESOLUCIJE o prednostnih nalogah EU za Svet za človekove pravice v letu 2015
4.3.2015 - (2015/2572(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Elena Valenciano, Soraya Post, Pier Antonio Panzeri, Josef Weidenholzer, Tanja Fajon, Victor Negrescu, Liisa Jaakonsaari, Viorica Dăncilă, Alessia Maria Mosca v imenu skupine S&D
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0228/2015
B8-0234/2015
Resolucija Evropskega parlamenta o prednostnih nalogah EU za Svet za človekove pravice v letu 2015
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter konvencij OZN o človekovih pravicah in izbirnih protokolov, vključno s Konvencijo o otrokovih pravicah in Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,
– ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov 60/251 o ustanovitvi Sveta OZN za človekove pravice,
– ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah, Evropske socialne listine ter Listine EU o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo, ki ju je Svet sprejel 25. junija 2012,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Svetu za človekove pravice,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o kršenju človekovih pravic, vključno z nujnimi resolucijami o teh temah,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne ... o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2013 in politiki Evropske unije na tem področju[1],
– ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 9. februarja 2015 o prednostnih nalogah EU v forumih ZN za človekove pravice,
– ob upoštevanju členov 2, 3(5), 18, 21, 27 in 47 Pogodbe o Evropski uniji,
– ob upoštevanju prihodnjega 28. zasedanja Sveta za človekove pravice, ki bo potekalo od 2. do 27. marca 2015,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker so spoštovanje, spodbujanje in varstvo univerzalnosti človekovih pravic del etičnega in pravnega reda Evropske unije ter eden od temeljev evropske enotnosti in celovitosti;
B. ker človekove pravice pripadajo vsem ljudem ne glede na narodnost, raso, spol, etnično poreklo, veroizpoved ali drugo osebno stanje, in ker je spoštovanje teh pravic zapisano v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, Mednarodnem paktu o političnih in državljanskih pravicah in v Mednarodnem paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter v poznejših mednarodnih konvencijah, deklaracijah in resolucijah o človekovih pravicah;
C. ker so vse človekove pravice – bodisi civilne, politične, ekonomske, socialne ali kulturne – nedeljive, medsebojno povezane in soodvisne in ker ima kratenje katere koli od teh pravic škodljive posledice za ostale pravice;
D. ker nespoštovanje človekovih pravic in odsotnost legitimne demokratične participacije vodita v nestabilnost, propad držav, humanitarne krize in oborožene spopade;
E. ker dejavnosti Unije v odnosih s tretjimi državami temeljijo na členu 21 Lizbonske pogodbe, ki potrjuje univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter zahteva spoštovanje človekovega dostojanstva, načel enakosti in solidarnosti in načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava;
F. ker imajo vse države obveznost spoštovati temeljne pravice svojih prebivalcev ter dolžnost sprejeti konkretne ukrepe za spodbujanje spoštovanja teh pravic na nacionalni ravni in sodelovati na mednarodni ravni za odpravo ovir pri uveljavljanju človekovih pravic na vseh področjih;
G. ker redna zasedanja Sveta za človekove pravice, imenovanja posebnih poročevalcev, mehanizem splošnega rednega pregleda in posebni postopki v zvezi s konkretnimi razmerami v posameznih državah ali v zvezi s tematskimi vprašanji prispevajo k spodbujanju in spoštovanju človekovih pravic, demokracije in pravne države;
H. ker na žalost nekatere sedanje članice Sveta za človekove pravice veljajo za najhujše kršiteljice človekovih pravic in imajo slabo prakso sodelovanja s posebnimi postopki OZN in izpolnjevanja svojih obveznosti poročanja organom OZN, ki spremljajo izvajanje sporazumov na področju človekovih pravic;
Svet ZN za človekove pravice
1. pozdravlja prednostne naloge EU za prihodnje zasedanje Sveta za človekove pravice, določene v sklepih Sveta z dne 9. februarja 2015;
2. pozdravlja imenovanje veleposlanika Joachima Rückerja za predsednika Sveta za človekove pravice za leto 2015;
3. čestita Zeidu Radu Al Huseinu za imenovanje za visokega komisarja za človekove pravice (UNHCHR) in znova izreka najodločnejšo podporo njegovim prizadevanjem in njegovemu mandatu;
4. pozdravlja udeležbo podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko na seji na visoki ravni Sveta za človekove pravice, saj je to pravo sporočilo glede odločne zavezanosti EU večstranskemu sistemu človekovih pravic;
5. pozdravlja letno poročilo visokega komisarja OZN za človekove pravice, predstavljeno generalni skupščini OZN, ki zajema obdobje od decembra 2013 do novembra 2014, in izraža polno podporo neodvisnosti in integriteti njegovega urada; poudarja, da je pomembno ubraniti to neodvisnost in tako zagotoviti, da lahko visoki komisar OZN za človekove pravice še naprej učinkovito in nepristransko opravlja svoje naloge; ponovno poudarja, da mora biti urad visokega komisarja ustrezno financiran;
6. opozarja na zavezo Evropskega parlamenta in njegovega Pododbora za človekove pravice, da bosta podpirala močan večstranski sistem za človekove pravice pod okriljem Organizacije združenih narodov, vključno s tretjim odborom generalne skupščine, Svetom za človekove pravice in Uradom visokega komisarja OZN za človekove pravice, ter delo povezanih specializiranih agencij OZN, kot je Mednarodna organizacija dela, in delo v okviru posebnih postopkov OZN;
7. spodbuja Evropsko službo za zunanje delovanje, naj s pravočasnimi in konkretnimi posvetovanji, zlasti prek delegacij EU v New Yorku in Ženevi, poveča usklajenost EU, da bi njeno stališče predstavili enotno; ponovno opozarja na pomen vključevanja dela, opravljenega v New Yorku in Ženevi v okviru generalne skupščine OZN, tretjega odbora in Sveta za človekove pravice, v zadevne notranje in zunanje dejavnosti EU, da bi zagotovili usklajenost;
8. meni, da številne članice Sveta za človekove pravice, vključno z Alžirijo, Kitajsko, Kubo, Etiopijo, Saudovo Arabijo, Rusijo, Združenimi arabskimi emirati, Gabonom, Kazahstanom, Katarjem in Vietnamom, s stalnim nadlegovanjem in pridržanji zagovornikov človekovih pravic in opozicijskih voditeljev spodkopavajo verodostojnost Sveta za človekove pravice; ponovno izraža stališče, da bi morale biti kot članice Sveta za človekove pravice izvoljene države, ki branijo spoštovanje človekovih pravic, pravno državo in demokracijo in ki so privolile, da bodo izdale stalno vabilo za vse posebne postopke, ter odločno poziva države članice, naj sprejmejo merila uspešnosti na področju človekovih pravic in k temu spodbujajo tudi druge države, saj bi to moralo veljati za vsako državo, ki je izvoljena kot članica Sveta za človekove pravice; odločno poziva države članice, naj spodbujajo pregledne, odprte in konkurenčne postopke za izvolitev članic Sveta za človekove pravice;
9. ponovno izraža podporo mehanizmu splošnega rednega pregleda in zadovoljstvo z dragocenim delom v okviru mehanizma ter poziva članice, naj dejavno pripravijo svoje splošne redne preglede, tudi z vključitvijo civilne družbe, naj v času splošnega rednega pregleda in v razpravah o sprejetju ugotovitev splošnih rednih pregledov vodijo interaktiven dialog ter naj uresničijo priporočila splošnega rednega pregleda in sprejmejo konkretne ukrepe za izboljšanje in zagotovitev izpolnjevanja svojih obveznosti na področju človekovih pravic;
10. še naprej nasprotuje blokovskemu glasovanju v Svetu za človekove pravice; odločno poziva članice Sveta za človekove pravice, naj glasujejo pregledno;
11. poziva EU in njene države članice, naj nadaljujejo ukrepanje v skladu s priporočili splošnega rednega pregleda v vseh političnih dialogih EU z državami, ki jih priporočila zadevajo, in naj poiščejo načine, kako države podpreti pri uresničevanju priporočil;
12. ponovno izraža podporo posebnim postopkom in neodvisnosti nosilcev mandata, saj jim to omogoča popolnoma nepristransko opravljanje funkcije, ter vse države poziva, naj sodelujejo s temi postopki;
13. meni, da je pomembno pošiljati parlamentarne delegacije na seje Sveta za človekove pravice in druge pomembne seje generalne skupščine OZN;
14. obžaluje, da je vse manj manevrskega prostora za sodelovanje civilne družbe in Sveta za človekove pravice in da so nevladne organizacije deležne vedno manj priložnosti, da bi na njegovih zasedanjih dobile besedo; poziva EU in Svet za človekove pravice, naj zagotovita, da bodo lahko predstavniki civilne družbe čim več prispevali na njegovem 28. zasedanju, pa tudi v procesu splošnega rednega pregleda in drugih mehanizmih OZN za človekove pravice, in sicer brez bojazni, da bodo po vrnitvi v domačo državo deležni maščevalnih ukrepov;
Državljanske in politične pravice
15. ponovno poudarja, da je svoboda izražanja, ki je steber vsake svobodne in demokratične družbe, temeljna pravica vsakega posameznika; ostro obsoja umor 12 ljudi, vključno s karikaturisti, v napadu na revijo Charlie Hebdo in štirih ljudi v judovski trgovini v Franciji januarja 2015 ter umor filmskega režiserja in varnostnika v sinagogi v Københavnu, ki so jih zagrešili teroristi, katerih cilj je bil napad na svobodo govora in veroizpovedi;
16. obsoja uporabo religije s strani ekstremističnih in džihadističnih skupin v vseh državah, zlasti v Siriji, Iraku, Mjanmaru, Nigeriji in Srednjeafriški republiki, ki med drugim izvajajo oborožene in bombne napade, samomorilske bombne napade, ugrabitve in druga nasilna dejanja, s katerimi ustrahujejo prebivalce; meni, da je treba v boju proti terorizmu ukrepati proti njegovim temeljnim vzrokom, kot so socialna izključenost, politična marginalizacija in neenakost; poziva k večjim naporom za zaščito pravic pripadnikov verskih manjšin; odločno poziva k spoštovanju človekovih pravic in pravne države v vseh protiterorističnih dejavnostih;
17. izraža zaskrbljenost zaradi vseh oblik omejevanja svobode zbiranja in združevanja, vključno s prepovedjo organizacij civilne družbe, agresivno uporabo kazenskega prava v primerih razžalitve in drugih restriktivnih zakonov, pretiranimi zahtevami glede registracije in poročanja in pretirano restriktivnimi predpisi o financiranju iz tujine, ter ponovno poudarja, da je svoboda združevanja in mirnega zbiranja temeljni element človekovih pravic;
18. poziva vse vlade, naj spodbujajo in podprejo organizacije civilne družbe in zagovornike človekovih pravic in jim omogočijo delovanje brez strahu, represije ali ustrahovanja, sodelovanje s Svetom za človekove pravice in mehanizmom splošnega rednega pregleda ter naj zagotovijo, da bodo države, ki sprejemajo povračilne ukrepe proti zagovornikom človekovih pravic, za te ukrepe odgovarjale, zlasti ko so posledice takih ukrepov smrtne žrtve, kot v primeru Cao Šunli na Kitajskem, ki je umrla marca 2014 zaradi poskusa vkrcanja na letalo, da bi se udeležila zasedanja Sveta za človekove pravice v Ženevi septembra 2013;
19. ponovno obsoja uporabo smrtne kazni in odločno podpira uvedbo moratorija na smrtno kazen kot korak na poti k njeni odpravi;
20. ponovno poudarja, kako pomemben je boj proti mučenju in drugim oblikam slabega ravnanja in kako pomembno je, da se je EU zavezala, da bo to problematiko obravnavala prednostno, vključno kadar gre za otroke, ter da bo podprla delo posebnega poročevalca OZN o mučenju; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in države članice EU, naj pokažejo skupno zavezanost odpravi mučenja in podpori žrtvam predvsem tako, da še naprej prispevajo oziroma začnejo prispevati v prostovoljni sklad OZN za žrtve mučenja in v posebni sklad, ustanovljen z izbirnim protokolom h Konvenciji proti mučenju;
21. izraža zaskrbljenost zaradi stalne in razširjene diskriminacije migrantov, vključno z azilanti in begunci, in kršenja njihovih pravic; poziva EU in države članice, naj podprejo delo posebnega poročevalca OZN za človekove pravice migrantov, vključno z izvajanjem njegovih priporočil; poziva vlade, naj spoštujejo človekove pravice in neodtujljivo dostojanstvo migrantov, naj končajo samovoljne aretacije in pridržanja ter naj po potrebi pregledajo roke za pridržanje in uporabijo alternativne možnosti, da bi preprečile prekomerno pridržanje nezakonitih migrantov; poziva vlade, naj v vseh okoliščinah spoštujejo načelo nevračanja in naj v celoti izpolnjujejo svoje mednarodnopravne obveznosti v zvezi z izgonom migrantov; poziva države, ki še niso uvedle sistemov in postopkov za zagotovitev, da vsi njihovi programi in institucije, ki se ukvarjajo s področjem migracij, v celoti izpolnjujejo svoje obveznosti po mednarodnem pravu o človekovih pravicah, naj to storijo;
22. podpira najnovejše poročilo in sklepe posebnega poročevalca Sveta za človekove pravice o sodobnih oblikah rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in z njimi povezane nestrpnosti; poziva EU in njene države članice, naj v svoji notranji politiki uveljavijo priporočila posebnega poročevalca za boj proti širjenju rasnega, etničnega in ksenofobnega sovraštva in hujskanja prek interneta in družbenih medijev in omrežij, in sicer s sprejetjem ustreznih zakonodajnih ukrepov ob polnem spoštovanju drugih temeljnih pravic, kot je svoboda izražanja in mnenja;
23. priznava, da je izjemno hiter razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij preoblikoval okolje za uveljavljanje pravice do svobode izražanja po vsem svetu ter istočasno ustvaril velike koristi in sprožil številne resne pomisleke; v zvezi s tem pozdravlja smernice EU glede svobode izražanja na spletu in drugje, ki jih je Svet sprejel maja 2014, in obsoja vse omejitve za digitalno komunikacijo, vključno z omejitvami, uperjenimi zoper akterje civilne družbe; ponovno poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti pravicam novinarjev in piscem spletnih dnevnikov;
24. spodbuja Svet za človekove pravice, naj nadaljuje razpravo o pravici do zasebnosti in v ta namen imenuje posebnega poročevalca OZN o pravici do zasebnosti, zlasti v kontekstu digitalnih komunikacij;
Socialne in ekonomske pravice
25. ugotavlja, da je cilj razvojne agende OZN za obdobje po letu 2015, ki izhaja iz razvojnih ciljev tisočletja, odprava revščine do leta 2030 s celostnim pristopom k ekonomskim, socialnim in okoljskim vprašanjem; pozdravlja zbirno poročilo generalnega sekretarja OZN, objavljeno v pričakovanju posebnega vrhunskega srečanja OZN o agendi za trajnostne razvojne cilje za obdobje po letu 2015; podpira pozive generalnega sekretarja OZN, naj se pri odpravljanju revščine ubere pristop, ki bo osredotočen na potrebe in pravice ljudi;
26. meni, da se je treba v boju proti revščini posvetiti problemu naraščajoče in skrajne neenakosti ter da se je treba zavzemati za socialne in ekonomske pravice, zlasti s spodbujanjem dostopa do hrane, vode, izobrazbe, zdravstvene oskrbe in primernega stanovanja; v zvezi s tem opozarja na naraščajoči problem prilaščanja zemljišč, ki se ga je treba lotiti;
27. meni, da korupcija, izogibanje plačevanju davkov, slabo upravljanje javnih dobrin in pomanjkanje odgovornosti prispevajo h kršenju pravic državljanov, saj ti pojavi preusmerjajo sredstva stran od naložb v prepotrebne javne storitve, kot so izobrazba, osnovne zdravstvene storitve in druga socialna infrastruktura, s tem pa se revščina prebivalcev še bolj ukoreninja; spominja, da morajo vlade v skladu z Mednarodnim paktom o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah spoštovati pravice svojih državljanov in jim zagotoviti dostop do ustreznih virov; v zvezi s tem poudarja, da je treba posebno pozornost posvetiti zaščiti zagovornikov človekovih pravic, ki se ukvarjajo s spodbujanjem ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic;
28. ponovno poziva EU in države članice, naj podprejo imenovanje posebnega poročevalca ZN o finančnem kriminalu, korupciji in človekovih pravicah;
Podjetništvo in človekove pravice
29. odločno podpira učinkovito in celovito razširjanje in izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah v EU in zunaj nje ter poudarja, da je treba sprejeti vse potrebne politične in zakonodajne ukrepe, da bi zapolnili vrzeli v učinkovitem izvajanju vodilnih načel OZN, tudi kar zadeva dostop do sodnega varstva; poziva vse deležnike, naj dejavno sodelujejo na 11. seji delovne skupine OZN na temo človekovih pravic, čezmejnih korporacij in drugih podjetij ter podprejo prizadevanja za uskladitev svojih politik s smernicami Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) za multinacionalna podjetja ter z vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; ponavlja svoj poziv Evropski komisiji, naj pred koncem leta 2015 izda poročilo o tem, kako države članice EU izvajajo vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah;
30. poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj delegacije EU po vsem svetu spodbujata k sodelovanju z evropskimi podjetji, da bi spodbujali spoštovanje človekovih pravic, in zagotovita, da se tema „podjetništvo in človekove pravice“ vključi med osrednje teme lokalnih razpisov za zbiranje predlogov v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice; poziva EU in njene države članice, naj sodelujejo v razvijajoči se razpravi o pravno zavezujočem mednarodnem instrumentu o podjetništvu in človekovih pravicah znotraj sistema ZN;
Pravice žensk
31. poziva EU, naj dejavno sodeluje na 59. zasedanju Komisije OZN za položaj žensk ter naj se še naprej bori proti vsem poskusom spodkopavanja pekinških izhodišč OZN za ukrepanje, ki bodo pregledana ob dvajseti obletnici četrte svetovne konference o ženskah, med drugim kar zadeva dostop do izobrazbe in zdravstvene oskrbe kot temeljnih človekovih pravic ter spolne in reproduktivne pravice;
32. z neodobravanjem ugotavlja, da kljub doseženemu napredku pri uresničevanju enakosti spolov in krepitvi vloge žensk v številnih državah ostajajo veljavni diskriminativni zakoni, zlasti na področju družine in dostopa do lastnine; ugotavlja, da so ženske še vedno izrazito premalo zastopane na položajih odločanja in da je nasilje nad ženskami še vedno razširjeno, dostop do sodnega varstva pa je še vedno omejen kljub visokemu številu žensk, ki vsak dan umrejo zaradi nasilja v družini; izraža globoko zaskrbljenost nad nazadovanjem, ki ga je mogoče zaznati v nekaterih državah, zlasti na področju spolnih in reproduktivnih pravic;
33. odločno obsoja uporabo spolnega nasilja nad ženskami, tudi kot vojne taktike, vključno s kaznivimi dejanji, kot so množična posilstva, spolno suženjstvo, prisilna prostitucija, preganjanje na podlagi spola, vključno s pohabljanjem ženskih spolnih organov, trgovina z ljudmi, zgodnje in prisilne poroke, uboji iz časti in vse druge primerljivo hude oblike spolnega nasilja; ponovno poziva EU in vse njene države članice, naj podpišejo in ratificirajo Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima;
34. opozarja na zavezanost EU vključevanju človekovih pravic in vidikov enakosti spolov v misije skupne varnostne in obrambne politike v skladu s prelomnima resolucijama Varnostnega sveta OZN št. 1325 in št. 1820 o ženskah, miru in varnosti; v zvezi s tem ponovno poziva EU in države članice, naj v sklopu doseganja trajne sprave podprejo sistematično udeležbo žensk kot ključni element mirovnih procesov ter priznajo, da je treba vidik spola vključiti v preprečevanje konfliktov, operacije za ohranjanje miru, humanitarno pomoč, obnovo po konfliktih in prehod v demokracijo;
Otrokove pravice
35. priznava, da je bil od sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah leta 1989 dosežen napredek, vendar izraža zaskrbljenost, ker najmanj 58 milijonov otrok, zlasti deklic, otrok iz revnih družin, invalidnih otrok in otrok na območjih oboroženih spopadov, ne obiskuje šole, mnogi otroci pa še vedno obolevajo za boleznimi, ki jih je mogoče enostavno preprečiti, medtem ko drugi opravljajo otroško delo;
36. poziva vse države, naj se zavežejo k odpravi najhujših oblik dela otrok, kakor so opredeljene v členu 3 Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 182, med drugim suženjstvo otrok, trgovina z otroki, prostitucija in nevarno delo, ki ogroža telesno in duševno zdravje otrok;
37. spominja, da je ena najpomembnejših obveznosti države vsem otrokom zagotoviti izobrazbo s povečevanjem priložnosti, vzpostavitvijo ustreznih institucij in obravnavanjem strukturnih vzrokov za glavne ovire pri zagotavljanju osnovne izobrazbe za vse, vključno s stopnjami osipa, ki so še vedno velika ovira;
38. poziva k ustreznemu financiranju iz sredstev EU za programe demobilizacije in reintegracije otrok, povezanih z oboroženimi spopadi, in oseb, ki so bili v otroštvu udeleženi v oboroženih spopadih; ponovno izraža odločno podporo kampanji „Otroci, ne vojaki“, ki je bila izrečena že na predstavitvi na temo kampanje v Pododboru za človekove pravice 3. decembra 2014; pozdravlja letni poročili, ki sta jih predložili posebna predstavnica OZN za otroke v oboroženih spopadih in posebna predstavnica generalnega sekretarja OZN za vprašanje nasilja nad otroki, ter poročilo posebne poročevalke prodaji otrok, otroški prostituciji in pornografiji;
Pravice lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev (oseb LGBTI)
39. izraža zaskrbljenost, ker se je nedavno povečalo število diskriminatornih zakonov in praks ter nasilnih dejanj proti posameznikom na podlagi njihove spolne usmerjenosti in spolne identitete; spodbuja pozorno spremljanje položaja oseb LGBTI, tudi v Nigeriji in Gambiji, kjer nedavno uvedeni zakoni proti osebam LGBTI ogrožajo življenje pripadnikov spolnih manjšin; izraža globoko zaskrbljenost zaradi tako imenovanih „protipropagandnih“ zakonov, s katerimi se omejuje svoboda izražanja in zbiranja, kot jih že najdemo v Rusiji in Litvi, kirgiški parlament pa jih ravno obravnava; pozdravlja resolucijo Sveta za človekove pravice o boju proti nasilju in diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete z dne 26. septembra 2014; obžaluje, da je Svet za človekove pravice 26. junija 2014 sprejel resolucijo o zaščiti družine, kar bi lahko ogrozilo načelo univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic; ponovno izraža podporo visokemu komisarju OZN za človekove pravice, ki si zlasti prek izjav in poročil nenehno prizadeva za spodbujanje in varovanje uživanja vseh človekovih pravic oseb LGBT; spodbuja visokega komisarja OZN za človekove pravice, naj se še naprej bori proti diskriminatornim zakonom in praksam;
Podnebne spremembe in človekove pravice
40. poudarja, da podnebne spremembe zelo vplivajo na ranljive skupine, zlasti v državah z nizkimi dohodki ter v priobalnih in nizko ležečih otoških državah, ki nimajo dovolj gospodarskih virov, da bi se lahko prilagodile na obsežne okoljske spremembe;
41. pozdravlja, da Svet za človekove pravice priznava, da okoljske spremembe negativno vplivajo na preživetje prebivalstva in ovirajo razvoj temeljnih, mednarodno priznanih človekovih pravic; zato poziva države pogodbenice, naj na bližajoči se konferenci o podnebnih spremembah 2015 v Parizu sprejmejo nujne in ambiciozne ukrepe blažitve in prilagajanja;
42. poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj dejavno sodelujeta v razpravi o konceptu „podnebnega begunca“, vključno z njegovo morebitno opredelitvijo v mednarodnem pravu ali v pravno zavezujočem mednarodnem sporazumu;
Boj proti nekaznovanju in Mednarodno kazensko sodišče
43. ponovno izraža popolno podporo delu Mednarodnega kazenskega sodišča v okviru njegove vloge pri odpravljanju nekaznovanja storilcev najhujših kaznivih dejanj, ki zadevajo mednarodno skupnost, ter pri zagotavljanju pravice za žrtve vojnih hudodelstev, hudodelstev zoper človečnost in genocida; bo še naprej budno spremljal vse poskuse spodkopavanja njegove legitimnosti ali neodvisnosti; poziva EU in njene države članice, naj sodelujejo z Mednarodnim kazenskim sodiščem ter mu zagotavljajo močno diplomatsko, politično in finančno podporo, tudi v okviru OZN; poziva EU, njene države članice in posebne predstavnike, naj se dejavno zavzemajo za Mednarodno kazensko sodišče, izvajanje njegovih odločb in boj proti nekaznovanju za kazniva dejanja iz Rimskega statuta;
Avtohtona ljudstva
44. poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in države članice, naj podprejo pregled mandata mehanizma strokovnjakov za pravice avtohtonih ljudstev, v skladu s sklepnim dokumentom svetovne konference o avtohtonih ljudstvih (resolucija generalne skupščine OZN št. 69/2), da bi lahko spremljali, ocenili in izboljšali izvajanje Deklaracije o pravicah avtohtonih ljudstev; poziva države članice, naj zahtevajo, da vsi nosilci mandatov za posebne postopke posebno pozornost namenijo vprašanjem, ki zadevajo avtohtone ženske in dekleta, ter o njih sistematično poročajo Svetu za človekove pravice; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj dejavno podprejo razvoj akcijskega načrta o avtohtonih ljudstvih za ves sistem, v skladu z resolucijo generalne skupščine OZN iz septembra 2014, zlasti kar zadeva organizacijo rednih posvetovanj z avtohtonimi ljudstvi v okviru tega procesa;
Mednarodni kulturni in športni dogodki in človekove pravice
45. obsoja vse bolj razširjeno prakso, po kateri avtoritarne države gostijo velike športne ali kulturne dogodke, da bi okrepile svojo mednarodno legitimnost, hkrati pa še bolj zatirajo domače oporečnike; poziva EU in njene države članice, naj na ta pojav dejavno opozarjajo, tudi v okviru Sveta za človekove pravice, in sodelujejo z nacionalnimi športnimi zvezami, podjetji in organizacijami civilne družbe glede praktičnih vidikov njihove udeležbe na tovrstnih dogodkih, vključno s prvimi evropskimi igrami v Bakuju leta 2015 in svetovnim nogometnim prvenstvom v Rusiji leta 2018;
Brezpilotna letala
46. ponovno poziva k oblikovanju skupnega stališča EU glede uporabe oboroženih brezpilotnih letal, pri čemer naj se največja pozornost nameni spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava ter obravnavajo vprašanja, kot so pravni okvir, sorazmernost, odgovornost, zaščita civilistov in preglednost; ponovno poziva EU, naj prepove razvoj, proizvodnjo in uporabo popolnoma avtonomnega orožja, ki omogoča izvedbo napadov brez človeškega posredovanja; poziva EU, naj na regionalni in mednarodni ravni podpre prizadevanja za nasprotovanje praksi zunajsodnih in načrtnih ubojev in za njeno prepoved; vztraja, da morajo biti človekove pravice del vseh dialogov s tretjimi državami o boju proti terorizmu;
Vključevanje vprašanja človekovih pravic v EU
47. poziva EU, naj podpira univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic, tudi državljanskih in političnih, ekonomskih, socialnih in kulturnih, in sicer v skladu s členom 21 Lizbonske pogodbe ter splošnimi določbami o zunanjem delovanju Unije, zapisanimi v Pogodbi o Evropski uniji;
48. poziva EU, njene države članice, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj vključujejo človekove pravice v vsa področja zunanje politike s tretjimi državami; poleg tega poudarja, da mora politika EU na področju človekovih pravic zagotoviti, da bodo notranje in zunanje politike usklajene, skladno z obveznostjo EU po Pogodbi, in da glede spoštovanja človekovih pravic ne bo dvojnih meril;
49. poziva EU, naj sprejme pristop na podlagi pravic in vključi spoštovanje človekovih pravic v trgovinsko, naložbeno in razvojno sodelovanje, pa tudi v skupno varnostno in obrambno politiko;
Prednostne naloge EU v zvezi s problematiko posameznih držav
Ukrajina
50. je močno zaskrbljen zaradi dodatnega stopnjevanja nasilja in oboroženega konflikta na uporniških jugovzhodnih območjih; obsoja dejstvo, da vsi udeleženi v konfliktu množično kršijo človekove pravice in v celoti podpira misijo OZN za spremljanje stanja na področju človekovih pravic in posebno opazovalno misijo OVSE v Ukrajini; je še naprej zaskrbljen zaradi diskriminacije in pogostih kršitev človekovih pravic lokalnega prebivalstva na Krimu, še zlasti pa krimskih Tatarov; poziva države članice EU, naj na ravni OZN v največji možni meri podprejo vsa prizadevanja za boj proti nekaznovanju ter izvajanje nepristranskih preiskav nasilnih dogodkov in kršitev človekovih pravic, do katerih je prišlo v zvezi z demonstracijami na trgu Majdan, priključitvijo Krima in v zvezi z oboroženim konfliktom v jugovzhodnih regijah;
Demokratična ljudska republika Koreja
51. pozdravlja načrtovano podaljšanje mandata posebnega poročevalca o razmerah na področju človekovih pravic v Demokratični ljudski republiki Koreji; nadalje pozdravlja resolucijo generalne skupščine OZN, v kateri spodbuja varnostni svet OZN, naj ustrezno ukrepa in zagotovi odgovornost, med drugim tako, da razmisli o možnosti, da reševanje razmer v Demokratični ljudski republiki Koreji preda Mednarodnemu kazenskemu sodišču; poziva Svet za človekove pravice, naj ponovi svoj poziv k zagotovitvi odgovornosti, tudi glede tistih, ki so v skladu s politikami, določenimi na najvišji državni ravni, odgovorni za hudodelstva zoper človečnost; pozdravlja vzpostavitev strukture v Južni Koreji, s katero bi na mestu samem okrepili spremljanje razmer in dokumentiranje dokazil in tako zagotovili odgovornost, in poziva vse države, naj sodelujejo s to strukturo; poziva Svet za človekove pravice, naj večjo pozornosti nameni razmeram v Južni Koreji, in sicer tako da v okviru bližajoče se seje Sveta za človekove pravice skliče sestanek, na katerem bodo slišane žrtve kršitev pravic;
Iran
52. pozdravlja resolucijo Sveta za človekove pravice o razmerah na področju človekovih pravic v Islamski republiki Iran iz marca 2014 in podaljšanje mandata posebnega poročevalca ter poziva Iran, naj posebnemu poročevalcu OZN omogoči vstop v državo in s tem dokaže pripravljenost za začetek dialoga o človekovih pravicah; ponovno poudarja, da obsoja smrtno kazen v Iranu in veliko število usmrtitev; podpira skupno izjavo nosilcev mandatov za posebne postopke OZN iz avgusta 2014, s katero obsojajo val aretacij in obsodb akterjev civilne družbe v Iranu; poziva EU in Svet za človekove pravice, naj še naprej spremljata stanje na področju človekovih pravic in zagotovita, da bodo človekove pravice ostale osrednja prednostna naloga v odnosih z iransko vlado;
Mjanmar/Burma
53. podpira poročilo posebnega poročevalca OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Mjanmarju za 69. sejo generalne skupščine OZN, v katerem priznava dosedanji napredek, izpostavlja pa tudi področja, kjer so razmere še vedno zaskrbljujoče; poziva vlado Mjanmarja, naj človekove pravice vključi v institucionalni in pravni okvir države in v vsa politična področja ter naj spoštuje svobodo izražanja in zbiranja, da bodo ljudje lahko svobodno in brez strahu, ustrahovanja ali nadlegovanja izražali svoja menja o vladnih politikah ; poziva Svet za človekove pravice, naj podaljša mandat posebnega poročevalca pod točko 4, pozove vlado Mjanmarja, naj človekove pravice vključi v v institucionalni in pravni okvir države in v vsa politična področja ter naj spoštuje svobodo izražanja in zbiranja, da bodo ljudje lahko svobodno in brez strahu, ustrahovanja ali nadlegovanja izražali svoja menja o vladnih politikah, ponovno poudari, kako močno je zaskrbljen zaradi razmer manjšine Rohingja v državi Rakhine, in pozove k celoviti, pregledni in neodvisni preiskavi vseh poročil o kršitvah in zlorabah človekovih pravic manjšine Rohingja ter pospeši proces odprtja urada Sveta za človekove pravice v tej državi, ki bo imel poln mandat za spremljanje in poročanje;
Belorusija
54. je zelo zaskrbljen zaradi nenehnega kršenja človekovih pravic v Belorusiji; obsoja tri usmrtitve, ki so se zgodile leta 2014, nadlegovanje zagovornikov človekovih pravic, preganjanje neodvisnih novinarjev, cenzuro vse komunikacije prek interneta ter restriktivno zakonodajo o nevladnih organizacijah; poziva k podaljšanju mandata posebnega poročevalca OZN na 29. zasedanju Sveta za človekove pravice in poziva vlado, naj nosilcem mandatov za posebne postopke OZN, vključno s posebnim poročevalcem, zagotovi poln dostop;
Bahrajn
55. je še vedno zaskrbljen zaradi civilnega razdora v Bahrajnu ter položaja zagovornikov človekovih pravic in aktivistov politične opozicije v državi; poziva vse zainteresirane strani v Bahrajnu, naj začnejo konstruktivne in vključujoče pogovore, da bi dosegli resnično spravo in spoštovanje človekovih pravic vseh skupnosti v Bahrajnu; poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh zapornikov vesti, novinarjev, varuhov človekovih pravic in miroljubnih protestnikov ter podpira skupno izjavo nosilcev mandatov za posebne postopke OZN z dne 4. februarja 2015 o aretaciji dolgoletnega opozicijskega politika in razgonu demonstracij, ki so temu sledile; poziva države članice EU in druge članice Sveta za človekove pravice, naj še naprej pozorno spremljajo razmere na področju človekovih pravic v Bahrajnu, pri čemer naj se osredotočajo na zaveze Bahrajna med procesom splošnega rednega pregleda in priporočila neodvisne preiskovalne komisije za Bahrajn, ki jih je sprejel bahrajnski kralj;
Egipt
56. pozdravlja postopek splošnega rednega pregleda za Egipt, ki je potekal novembra 2014, in z zanimanjem pričakuje njegovo sprejetje na prihajajočem zasedanju Sveta za človekove pravice; poziva Egipt, naj nemudoma in brezpogojno izpusti vse osebe, ki so priprte zaradi mirnega uveljavljanja svojih pravic svobodnega izražanja, zbiranja in združevanja; zahteva tudi, da egiptovska vlada sprejme zakonodajo v skladu z mednarodnimi standardi in varuje pravico združevanja, ki je zapisana v egiptovski ustavi, vključno s pravico prejeti in deliti finančna sredstva, ter prekliče zakon o protestih iz novembra 2013 in sprejme novo zakonodajo, s katero bo zagotovila svobodo združevanja; poziva egiptovsko vlado, naj začne sodno preiskavo, da bi ugotovila identiteto odgovornih oseb, ki so ukazale in izpeljale nezakonite poboje med zatiranjem povečini mirnih demonstracij, ki so potekale od 3. julija 2013, vključno z demonstracijami na trgih Raba in Nahda 14. avgusta 2013, ko so bili protestniki razgnani, pri tem pa je bilo ubitih 1000 oseb;
Mali
57. pozdravlja delo neodvisnega izvedenca OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Maliju in poziva Svet za človekove pravice, naj podaljša njegov mandat; pozdravlja napredek vlade Malija pri ponovni vzpostavitvi sodstva v nekaterih delih države in preiskavah mučenja in usmrtitve 21 pripadnikov vojaške elite leta 2012, kot tudi pri vzpostavitvi komisije za resnico, pravičnost in spravo; je še vedno zaskrbljen zaradi vse slabših varnostnih razmer ter nadaljnje uporabe in novačenja otrok-vojakov ter poziva vlado Malija, naj preišče in pozove na odgovornost vse pripadnike vseh vojskujočih se strani, odgovorne za vojaške zločine, ki so se zgodili med oboroženimi spopadi leta 2012 in 2013, ter naj zagotovi, da bodo morebitni mirovni sporazumi, sklenjeni v prihodnosti, pozivali k odgovornosti, okrepitvi komisije za resnico in preverjanju osebja varnostnih sil;
Južni Sudan
58. poziva Afriško unijo, naj objavi poročilo svoje komisije za preiskovanje kršitev in zlorab človekovih pravic, ki so jih zagrešile vse strani v Južnem Sudanu, s čimer bo napredovala na poti spodbujanja pravice glede kršitev človekovih pravic, ki so se zgodile od začetka konflikta; poziva Svet za človekove pravice, naj sprejme resolucijo in v njej poudari, da so poštene in verodostojne preiskave kaznivih dejanj in njihov pregon v skladu z mednarodnim pravom izredno pomembni, če naj Južni Sudan prekine krog surovega nasilja, podkrepljenega z nekaznovanjem, in zato poziva, naj se razmisli o možnosti vzpostavitve hibridnega sodnega mehanizma, ter nadalje poziva Južni Sudan, naj pristopi k Rimskemu statutu in vzpostavi mandat za posebnega poročevalca za Južni Sudan, da bi s podporo mednarodne skupnosti spodbudili pošten in verodostojen pregon ter širše ukrepe za zagotavljanje odgovornosti;
Šrilanka
59. je seznanjen z zavezami novoizvoljene vlade Šrilanke in jo poziva, naj do zasedanja Sveta za človekove pravice septembra 2015 sprejme konkretne ukrepe za zagotavljanje odgovornosti in tako izpolni svoje obljube o izboljšanju razmer na področju človekovih pravic v državi in preprečitvi nazadovanja, vključno z resnimi preiskavami in pregonom, in druge ukrepe za reševanje širših problemov nekaznovanosti in zlorab človekovih pravic ter naj polno sodeluje z Uradom visokega komisarja za človekove pravice in pri njegovi mednarodni preiskavi v zvezi s Šrilanko;
*
* *
60. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, varnostnemu svetu OZN, generalnemu sekretarju OZN, predsedujočemu 69. generalni skupščini OZN, predsedniku Sveta OZN za človekove pravice ter visokemu komisarju OZN za človekove pravice.
- [1] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)...