Postopek : 2015/2582(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0243/2015

Predložena besedila :

B8-0243/2015

Razprave :

Glasovanja :

PV 12/03/2015 - 8.10
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :


PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 141kWORD 81k
9.3.2015
PE552.222v01-00
 
B8-0243/2015

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o razmerah v Venezueli (2015/2582(RSP))


Javier Couso Permuy, Marina Albiol Guzmán, Inês Cristina Zuber, João Ferreira, Miguel Viegas, Fabio De Masi, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Ángela Vallina, Paloma López Bermejo, Lidia Senra Rodríguez, Sabine Lösing, Sofia Sakorafa, Emanuil Glezos (Emmanouil Glezos), Younous Omarjee, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou) v imenu skupine GUE/NGL

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Venezueli (2015/2582(RSP))  
B8-0243/2015

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju drugega odstavka 1. člena v prvem poglavju Ustanovne listine Organizacije združenih narodov iz leta 1945, kjer je izražen cilj „razvijati prijateljske odnose med narodi, ki temeljijo na spoštovanju načela enakopravnosti in samoodločbe narodov, in izvajati druge ustrezne ukrepe za utrditev miru na svetu,“

–       ob upoštevanju 1. člena Mednarodnega pakta o političnih in državljanskih pravicah ter 1. člena Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki navajata, da „imajo vsi narodi pravico do samoodločbe“ ter da „s to pravico svobodno določajo svoj politični status in svobodno zagotavljajo svoj ekonomski, socialni in kulturni razvoj,“

–       ob upoštevanju izjave z vrha voditeljev držav in vlad CELAC (Skupnost latinskoameriških in karibskih držav) ter EU z dne 27. januarja 2013, v kateri so podpisnice potrdile svojo zavezanost vsem ciljem in načelom, zapisanim v Ustanovni listini OZN, ter svojo podporo vsem prizadevanjem za ohranjanje suverene enakosti vseh držav in spoštovanje njihove ozemeljske celovitosti in politične neodvisnosti,

–       ob upoštevanju razglasitve Latinske Amerike in Karibov za območje miru, dogovorjene na drugem vrhu CELAC v Havani 28. in 29. januarja 2014,

–       ob upoštevanju načela nevmešavanja iz Ustanovne listine OZN,

–       ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–       ob upoštevanju izvolitve Bolivarske republike Venezuele za članico Sveta OZN za človekove pravice in sklepov zadnjega splošnega rednega pregleda Sveta za človekove pravice o Venezueli,

–       ob upoštevanju Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih iz leta 1961,

–       ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja Zveze južnoameriških držav (UNASUR) z dne 7. marca 2015 po obisku UNASUR v Venezueli,

–       ob upoštevanju izjav o razmerah v Venezueli, ki so jih objavile organizacije Mercosur, UNASUR in CELAC, ter zlasti izjav organizacij Mercosur in CELAC o zavračanju enostranskih prisilnih ukrepov ZDA proti Bolivarski republiki Venezueli,

–       ob upoštevanju izjav argentinskega dobitnika Nobelove nagrade za mir Adolfa Péreza Esquivela in papeža Frančiška o Venezueli,

–       ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Venezueli, zlasti najnovejše izjave njenega tiskovnega predstavnika z dne 24. februarja 2015,

–       ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Venezueli, zlasti z dne 24. maja 2007(1), 23. oktobra 2008(2), 7. maja 2009(3), 11. februarja 2010(4), 8. julija 2010(5), 24. maja 2012(6), 27. februarja 2014(7) in 18. decembra 2014(8),

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker so nekateri sektorji v Venezueli v zadnjih mesecih vodili gospodarsko vojno z višanjem cen, trgovanjem s pretihotapljenim blagom in kopičenjem zalog; ker je vlada Bolivarske republike Venezuele obsodila „operacijo Jeriho“, t. j. najnovejši poskus državnega udara proti demokratično izvoljeni vladi, ki ga je za 12. februarja 2014 načrtovala skrajno desna opozicija, financirala in podprla pa vlada ZDA s podporo številnih visokih venezuelskih vojaških funkcionarjev;

B.     ker je glede na podatke venezuelske vlade poskus udara temeljil na štiristopenjskem načrtu za strmoglavljenje predsednika Madura, ki bi se začel z gospodarsko vojno, končal pa z nasilno vojaško vstajo, v kateri bi z vojnimi letali Tucano bombardirali strateške tarče, vključno s pomembnimi vladnimi točkami, kot so predsedniška palača in obrambno ministrstvo, ter televizijsko postajo Telesur; po načrtu bi se to zgodilo po objavi manifesta, v katerem bi pozvali k „tranziciji“ in zahtevali oblikovanje prehodne vlade; ker so ta manifest podpisali opozicijski voditelji, vključno z Antoniom Ledezmo, Marío Corino Machado in Leopoldom Lópezom;

C.     ker bi ta „stodnevni načrt za tranzicijo“ vključeval vrsto ukrepov, ki bi jih izvajala novo oblikovana hunta, vključno s pozivom k predčasnim volitvam, privatizacijo vseh javnih storitev in poseganjem MDS, Svetovne banke in Medameriške razvojne banke v venezuelsko gospodarstvo;

D.     ker je predsednik Maduro za prihodnje tedne napovedal nadaljnja razkritja in dejal, da bo dokaze predstavil na vrhu Amerik, ki bo aprila 2015 v Panami; ker so bili opozicijski voditelji pozvani, da se vzdržijo oboroženega boja in spoštujejo venezuelsko ustavo;

E.     ker je bil župan metropolitanske občine Caracas Antonio Ledezma aretiran, potem ko je državno tožilstvo izdalo nalog za njegovo aretacijo in ga obtožilo dogovarjanja in sodelovanja v hudodelski združbi zaradi njegove domnevne vpletenosti v to zaroto; ker sta obe kaznivi dejanji, skupaj s kaznimi zanju, opredeljeni v venezuelskem kazenskem zakoniku in sistemskem zakonu proti organiziranemu kriminalu in financiranju terorizma;

F.     ker je bil po izbruhu nasilja v državi Táchira 24. februarja 2015 ustreljen 14-letni Kluivert Roa; ker je bil policist, ki je domnevno odgovoren za uboj, aretiran v 24 urah, zoper njega pa je začet kazenski pregon;

G.     ker je decembra 2014 predsednik ZDA Barack Obama razglasil zakon o uvedbi sankcij proti Venezueli; ker je vseh 33 latinskoameriških in karibskih narodov obsodilo in zavrnilo te enostranske sankcije, ki jih je ZDA uvedla proti Venezueli; ker se je venezuelska vlada odzvala z razglasitvijo vrste ukrepov za izvajanje členov Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih;

H.     ker je del trajne destabilizacije v Venezueli financiranje protivladnih organizacij in političnih strank, ki ga že več kot 12 let z milijoni ameriških dolarjev izvajajo agencije ZDA, kot sta USAID in Nacionalna ustanova ZDA za demokracijo, in ki se nadaljuje; ker je predsednik Obama pred nedavnim odobril poseben sklad v višini 5,5 milijona USD za financiranje protivladnih skupin v Venezueli prek zunanjega ministrstva;

I.      ker je bil februarja 2014 sprožen načrt z imenom „La Salida“ (Izhod) z demonstracijami, ki so jih na poziv desničarskih in skrajno desnih političnih strank organizirali študenti in ki so se sprevrgle v več mesecev trajajoče nasilje z jasnim ciljem destabilizacije demokratično izvoljene venezuelske vlade; ker je bilo med februarjem in junijem 2014 ubitih 43 ljudi, 878 ljudi pa ranjenih; ker ta strategija ni nova, saj je scenarij podoben tistemu v državnem udaru leta 2002 in nasilju, ki je sledilo demokratični izvolitvi predsednika Nicolása Madura aprila 2013; ker opozicijski voditelji takrat niso hoteli priznati izida volitev in so vztrajno spodbujali nasilje; ker je na večer volitev po napadih na bolivarska praznovanja umrlo 11 Venezuelcev, od tega dva otroka;

J.      ker je venezuelski odbor žrtev nasilja zaradi cestnih zapor in stalnih državnih udarov (“Comité de Víctimas de la Guarimba y el Golpe Continuado”), ki so ga ustanovile žrtve tega nasilja in njihovi sorodniki, pozval mednarodno skupnost, naj človekovih pravic ne izkorišča v politične namene in naj ne sodeluje z venezuelskimi političnimi akterji, ki poskušajo prikriti ali izrabiti nasilna in sovražna dejanja, ki pretresajo Venezuelo vse od februarja 2014; ker so sorodniki žrtev prosili, da se odgovorne privede pred sodišče in se prekine nekaznovanje kršitev človekovih pravic, kar se v državi še spodbuja;

K.     ker je državo 6. in 7. marca 2015 obiskala delegacija UNASUR za ugotavljanje dejstev v sestavi generalnega sekretarja UNASUR, nekdanjega kolumbijskega predsednika Ernesta Samperja ter zunanjih ministrov Brazilije, Ekvadorja in Kolumbije, da bi podprla mirovna prizadevanja; ker je Ernesto Samper med tem obiskom ponovno izrazil stališče UNASUR, ki „je v skladu s črko ustave in ki ga podpira demokratična klavzula Pogodbe“ in „jasno in dokončno izraža, da bodo države članice organizacije UNASUR soglasno zavrnile vsakršno prizadevanje za destabilizacijo demokratične države ali poskus destabilizacije kakšne vlade“; ker je tiskovni predstavnik desničarske stranke Platforma demokratične enotnosti (Mesa de Unidad Democrática) Jesús ‘Chuo’ Torrealba opisal obisk UNASUR kot provokacijo, usmerjeno proti venezuelski opoziciji; ker je ministrska misija UNASUR že marca 2014 obiskala Venezuelo, da bi izrazila podporo vključujočemu dialogu, aprila 2014 pa so s posredovanjem UNASUR in Vatikana potekali sestanki med vlado, opozicijo, študentskimi organizacijami, sindikati, poslovneži in verskimi skupinami;

L.     ker je generalni sekretar OZN Ban Ki Mun podprl obisk delegacije UNASUR v Venezueli; ker je podpredsednica Komisije/visoka predstavnica EU nedavno pozdravila pobude UNASUR in regionalnih partnerjev Venezuele v podporo mediaciji v državi;

M.    ker je papež Frančišek Venezuelo pozval, naj se vrne na skupno pot v dobro države, tako da ponovno vzpostavi možnosti za razumevanje in pristen konstruktiven dialog;

N.     ker večina nacionalnih in mednarodnih medijev razmere v Venezueli prikazuje enostransko; ker se z manipuliranjem informacij, zlasti prek družabnih omrežij, širijo govorice in lažne fotografije, ki naj bi izvirale iz Venezuele, a so bile posnete v Siriji, Čilu, Egiptu, Španiji in Singapurju;

O.     ker je Nobelov nagrajenec za mir Adolfo Pérez Esquivel pozval k obrambi demokracije v Venezueli pred poskusi destabilizacije vlade in posvaril, da poskusi državnega udara v Latinski Ameriki napredujejo s pomočjo novih metodologij, ter obsodil korporacijske medijske multinacionalke, kot sta CNN in Fox News, da predvajajo vojno propagando v imenu miru ter sovraštvo v imenu svobode;

P.     ker je bilo v zadnjih 14 letih v Venezueli devetnajst različnih volitev; ker del opozicije kljub demokratičnim volitvam vladi odreka legitimnost; ker ima ustava Bolivarske republike Venezuele mehanizme participativne demokracije, kot je določba o referendumu za razveljavitev predsednikovega mandata; ker bodo letos potekale predsedniške volitve;

Q.     ker je bila Bolivarska republika Venezuela s široko podporo izvoljena za članico Sveta OZN za človekove pravice; ker je Venezuela sprejela 97 % priporočil zadnjega splošnega rednega pregleda Sveta OZN za človekove pravice iz leta 2011; ker se 80 % priporočil neposredno uporablja in se je venezuelska država zavezala k izvajanju ostalih sprejetih priporočil; ker je bila Venezuela oktobra 2014 izvoljena tudi za eno od petih nestalnih članic Varnostnega sveta OZN za obdobje 2015–2016, za kar je glasovalo 181 od 193 članic OZN; ker je Venezuela 6. in 7. novembra 2014 nastopila pred Odborom Združenih narodov proti mučenju, ki je preučil, ali država spoštuje Konvencijo ZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju;

R.     ker je med letoma 2006 in 2013 Venezuela po indeksu Združenih narodov o človekovem razvoju napredovala za trinajst mest na 67. mesto od skupno 187; ker je venezuelska vlada v zadnjem desetletju socialne izdatke povečala za več kot 60,6 %; ker je Venezuela danes država z najnižjo stopnjo neenakosti v regiji;

S.     ker je po podatkih Gospodarske komisije OZN za Latinsko Ameriko (CEPAL) Venezuela znatno znižala stopnjo revščine in povečala pričakovano življenjsko dobo; ker je raven skrajne revščine leta 2015 padla na rekordno nizko raven 5,4 % v primerjavi z 21 % leta 1998; ker je Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) čestitala venezuelski vladi za znatno zmanjšanje števila podhranjenih oseb, s čimer je izpolnila enega od razvojnih ciljev tisočletja OZN;

T.     ker je Venezuela peta največja svetovna izvoznica nafte in ima največje dokazane zaloge nafte ne svetu; ker bo v skladu z osnutkom proračuna za leto 2015 38 % javnih izdatkov namenjenih socialnim naložbam, ki zajemajo izobraževanje, stanovanja in urbanistični razvoj, zdravstveno varstvo, socialno varnost, kulturo, komunikacije ter znanost in tehnologijo, kar znaša 8,2 % venezuelskega BDP;

1.      odločno obsoja zadnji poskus državnega udara in nasilje desničarskih in skrajno desničarskih opozicijskih skupin v Venezueli; obžaluje, da je nenehno prisotna kampanja za destabilizacijo Bolivarske republike Venezuele s pomočjo nasilnih dejanj v podobnih okoliščinah, kot pri prejšnjem poskusu državnega udara leta 2002;

2.      globoko obžaluje smrtne žrtve in izreka sožalje družinam teh žrtev; poziva, naj storilci nezakonitih dejanj in tisti, ki so k njim spodbujali, odgovarjajo za svoja dejanja; izraža spoštovanje za sodni sistem Bolivarske republike Venezuele in zato nasprotuje vsakemu vmešavanju v tekoče sodne postopke na nacionalni ravni;

3.      obžaluje, da so nekateri člani opozicije, med njimi Antonio Ledezma, María Corina Machado in Leopoldo López, povezani z državnim udarom, saj so poskusili zrušiti venezuelski ustavni red, s čimer so se v preteklosti izločili iz demokratičnega okvira;

4.      opozarja, da v skladu z mednarodnim pravom v celoti spoštuje načelo nevmešavanja v notranje zadeve držav; globoko obžaluje vmešavanje Evropske unije ali katere koli države v notranje zadeve tretjih držav; zato obsoja odločitev ZDA za uvedbo sankcij proti Venezueli;

5.      ponovno izraža popolno podporo venezuelskemu narodu, bolivarskemu procesu in izvoljenemu predsedniku Nicolásu Maduru in solidarnost z njimi; zavrača vse napade na venezuelsko demokracijo in suverenost;

6.      obsoja nedemokratične in uporniške cilje kampanje za destabilizacijo; opozarja na imperialistični interes ZDA, da si zagotovijo dostop do venezuelskih naftnih virov, in njihov političnih cilj, da oslabijo države Bolivarske zveze za narode naše Amerike (ALBA);

7.      se strinja z načeli iz razglasitve Latinske Amerike in Karibov za območje miru, ter poziva celotno mednarodno skupnost, naj v celoti spoštuje to razglasitev, kar zadeva države CELAC, vključno z zavezo, da se ne bo neposredno ali posredno vmešavala v notranje zadeve drugih držav ter da bo spoštovala načelo suverenosti držav, enakih pravic in samoodločbe narodov;

8.      poudarja, da dialog s tretjimi državami nikakor ne sme omejevati pravice narodov do samoodločbe; obžaluje, da Evropska unija in njene države članice prepogosto dajejo prednost diplomatskim, političnim ali gospodarskim vidikom pred človekovimi pravicami, torej uporabljajo pristop, ki omogoča politiko dvojnih meril, kar je v nasprotju s splošno vizijo človekovih pravic; obsoja neiskrenost Evropskega parlamenta, ki človekove pravice uporablja za politične cilje, zlasti v primeru Venezuele; opozarja, da je od leta 2007 to deveta resolucija Parlamenta o tej državi, pri čemer jih je bila večina vloženih pred volitvami ali v času procesa destabilizacije;

9.      obžaluje vlogo mednarodnih medijev pri širjenju govoric in uporabi lažnih fotografij, da bi tako ustvarile ozračje nasilja in destabilizacije, ki ogroža venezuelsko vlado; opozarja, da je svoboda obveščanja temeljna človekova pravica, ter poziva mednarodne medije, naj ravnajo odgovorno ter o dogodkih poročajo pošteno, verodostojno in uravnoteženo, kar pa se trenutno ne dogaja;

10.    pozdravlja izvajanje politike na področju socialne vključenosti v Venezueli, ki temelji na družbeni odgovornosti in pravici, enakost, solidarnosti in človekovih pravicah in je pomagala zmanjšati neenakost v državi, zlasti glede ukrepov za socialni razvoj in znatnega napredka pri zmanjšanju revščine ali na področju izobraževanja, vključno z izkoreninjenjem nepismenosti leta 2005 in povečanjem števila študentov;

11.    opozarja na pomembno vlogo Venezuele pri vzpostavitvi in krepitvi procesa sodelovanja in povezovanja v korist narodov Latinske Amerike; poudarja znatni napredek, ki je bil na področju regionalnega povezovanja in sodelovanja dosežen v korist narodov Latinske Amerike; pozdravlja znatne dosežke organizacij ALBA in CELAC na področju zdravstva, izobraževanja, kulture in finančnega povezovanja;

12.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladi Bolivarske republike Venezuele, parlamentu Mercosurja, evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini ter latinskoameriškim regionalnim organom, med katerimi so UNASUR, ALBA in CELAC.

(1)

UL C 120 E, 24.4.2008, str. 484.

(2)

UL C 15 E, 21.1.2010, str. 85.

(3)

UL C 212 E, 5.8.2010, str. 113.

(4)

UL C 341 E, 16.12.2010, str. 69.

(5)

UL C 351 E, 2.12.2011, str. 130.

(6)

UL C 264 E, 13.9.2013, str. 88.

(7)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0176.

(8)

Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0106.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov