PREDLOG RESOLUCIJE o umoru ruskega opozicijskega voditelja Borisa Nemcova in stanju demokracije v Rusiji
9.3.2015 - (2015/2592(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Guy Verhofstadt, Johannes Cornelis van Baalen, Beatriz Becerra Basterrechea, Izaskun Bilbao Barandica, Dita Charanzová, Gérard Deprez, Marielle de Sarnez, Martina Dlabajová, Fredrick Federley, Juan Carlos Girauta Vidal, Antanas Guoga, Ivan Jakovčić, Petr Ježek, Kaja Kallas, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Louis Michel, Urmas Paet, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Jozo Radoš, Frédérique Ries, Marietje Schaake, Pavel Telička, Ramon Tremosa i Balcells v imenu skupine ALDE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0239/2015
B8-0247/2015
Resolucija Evropskega parlamenta o umoru ruskega opozicijskega voditelja Borisa Nemcova in stanju demokracije v Rusiji
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij in priporočil o Rusiji, zlasti priporočila z dne 23. oktobra 2012 o skupnih vizumskih omejitvah za ruske uradnike, vpletene v primer Sergeja Magnickega[1] in resolucij z dne 13. junija 2013 o pravni državi v Rusiji[2], z dne 13. marca 2014 o Rusiji in izrekanju kazni protestnikom, udeleženim v dogodkih na Blatnem trgu[3], in z dne 23. oktobra 2014 o razpustitvi nevladne organizacije Memorial (dobitnice nagrade Saharova 2009) v Rusiji[4], priporočila Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2014 Svetu o določitvi skupnih vizumskih omejitev za ruske uradnike, vpletene v primer Sergeja Magnickega[5], in resolucije z dne 15. januarja 2015 o Rusiji, zlasti o zadevi Alekseja Navalnega[6],
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah v Ukrajini, zlasti resolucije z dne 15. januarja 2015[7],
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o evropski sosedski politiki in vzhodnem partnerstvu,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker se je Rusija z ratifikacijo ustanovne listine OZN in Helsinške sklepne listine konference o varnosti in sodelovanju v Evropi zavezala nekaterim temeljnim načelom: spoštovanju neodvisnosti, ozemeljske celovitosti, nedotakljivosti meja in mirnemu reševanju sporov; ker so načela demokracije, človekovih pravic in pravna država osrednje obveznosti, ki jih Rusiji nalaga članstvo v Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in OZN;
B. ker Rusija s priključitvijo Krima, vojaškim posredovanjem in podporo separatistom v vzhodni Ukrajini krši mednarodno pravo, vključno z ustanovno listino OZN, Helsinško sklepno listino in memorandum iz Budimpešte iz leta 1994; ker s takšnim ravnanjem ne ogroža samo enotnosti in neodvisnosti Ukrajine, temveč vso evropsko celino;
C. ker je Evropski parlament ob številnih priložnostih izrazil zaskrbljenost zaradi položaja demokracije v Rusiji ter njenega sistematičnega nespoštovanja načela pravne države in temeljnih pravic; ker se v Rusiji načelo pravne države, standardi poštenega sojenja, dolžno pravno postopanje in neodvisnost sodstva ne spoštujejo; ker pri zadnjih predsedniških in parlamentarnih volitvah niso bili izpolnjeni standardi OVSE;
D. ker ruski državljani zaradi pomanjkanja medijske svobode nimajo dostopa do informacij, pri katerih ne gre dejansko za vladno propagando, celo zunaj Rusije ne;
E. ker je EU v okviru partnerstva za modernizacijo Rusiji večkrat ponudila pomoč in strokovno znanje za okrepitev pravne države, izpolnjevanje mednarodnih obveznosti in razvoj vsega gospodarskega potenciala;
F. ker je EU odprla pogajanja z Rusijo o novem sporazumu EU-Rusija, s katerim bi dvostransko partnerstvo postavili na nove temelje; ker so bila pogajanja prekinjena zaradi nezakonite ruske priključitve Krima in nenehnih poskusov, da bi destabilizirali Ukrajino;
G. ker so ruske vojaške sile navzoče na mednarodno priznanem ozemlju Gruzije in Moldavije – v nasprotju z mednarodnim pravom;
1. obžaluje umor Borisa Nemcova, nekdanjega podpredsednika vlade Ruske federacije in vodilnega politika v opozicijskem gibanju RPR-Parnas, izraža sožalje njegovi družini in bližnjim ter poziva k neodvisni preiskavi, da se storilce privede pred sodišče ;
2. poudarja, da je njegov umor še eden od številnih nerešenih političnih umorov in primerov sumljive smrti, ki se v Rusiji dogajajo od leta 1998 – med drugim raziskovalne novinarke Ane Politkovske, pravnika Stanislava Markelova, novinarke Anastazije Baburove, zagovornice človekovih pravic Natalije Estemirove, pravnika Sergeja Magnickega, zdaj pa še politika Borisa Nemcova;
3. je zaskrbljen zaradi sovraštva, uperjenega proti opozicijskim aktivistom, zagovornikom človekovih pravic in sosednjim državam, ki v Rusiji v zadnjih letih narašča, državna propaganda in uradni mediji pa ga v političnem ozračju, ki se vse bolj oddaljuje od demokratičnih načel, še podpihujejo;
4. je močno zaskrbljen zaradi sistematičnega slabšanja položaja človekovih pravic in pravne države v Rusiji, saj državne oblasti skušajo utišati svobodni govor, ovirajo opozicijske aktiviste, z represijo zatrejo vsak poskus razkritja korupcije med politično in gospodarsko elito in onemogočajo delovanje civilne družbe; obsoja ustrahovanje kritikov z nasiljem, sodnimi procesi, zaporom in drugimi orodji države ter omejevanje svobode tiska in interneta;
5. obžaluje, da se ruski sodni sistem zlorablja kot instrument moči, s katerim politično motiviranim aretacijam, sodnim postopkom in zapornim kaznim nadenejo videz zakonitosti ter prikrivajo nekaznovanost tistih, ki so na položajih;
6. je zaskrbljen zaradi hudega gospodarskega upada v Rusiji, predvsem zaradi vse nižjih cen energentov in nepreglednega naložbenega okolja, saj je gospodarstvo obremenjeno s korupcijo in ga ruske politične elite izkrivljajo v svojo korist, poslabšujejo pa ga še ekonomske sankcije, naložene Rusiji;
7. opominja Rusijo na obveznosti, ki izhajajo iz njenega članstva v Svetu Evrope;
8. ostro obsoja nezakonito okupacijo in priključitev Krima in precejšnjo vpletenost Rusije v spopade v vzhodnem delu Ukrajine; poziva Rusijo, naj prizna, da je vpletena v konflikt, in naj v celoti izvaja drugi dogovor iz Minska, vključno s popolnim umikom vojaške opreme in čet z ukrajinskega ozemlja, ter naj ustavi vojaško podporo separatistom in naj jih neha oskrbovati;
9. je seznanjen z delno izmenjavo vojnih ujetnikov in poziva obe strani, naj skladno z dogovorom iz Minska izpustita vse ujetnike, ki jih ruske oblasti zadržujejo v moskovskem zaporu, vključno z Nadjo Savčenko;
10. spodbuja EU k dejavnejši vlogi v okviru OVSE; poziva k okrepljenemu mandatu opazovalcev OVSE v vzhodni Ukrajini, da nadzorujejo izvajanje dogovora iz Minska, vključno s popolnim nadzorom rusko-ukrajinske meje, in pričakuje, da bodo vse države članice izpolnile svoje zaveze in bodo misiji OVSE zagotovile človeške in druge vire, da bo lahko opravila svoje naloge;
11. svari Rusijo pred nadaljnjim destabiliziranjem sosed in poudarja, da se je uradno zavezala mirnemu reševanju sporov, ter jo spodbuja, naj v skupnih evropskih organizacijah, kot sta OVSE in Svet Evrope, zavzame dejavno in konstruktivno vlogo; ponovno izraža svojo zavezanost neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti vseh držav v Evropi in vztraja, da imajo pravico svobodno izbirati zaveznike;
12. nujno poziva predsednika Evropskega sveta in podpredsednico/visoko predstavnico, naj oblikujeta poglobljeno strategijo politike, s katero bo lahko EU ponovno prevzela pobudo in do Rusije vodila proaktivno politiko;
13. meni, da bi moral biti cilj te strategije, da bi Rusijo pripravili do popolnega spoštovanja načel OVSE in spodbudili njeno vodstvo, da bi potegnilo državo iz politične in gospodarske samoosamitve; meni, da bi morali pri tem uporabiti dvotirni pristop: strategijo za obvladanje izzivov, ki izhajajo iz sedanje ruske politike spora, obenem pa tudi strategijo za večje sodelovanje z ruskim prebivalstvom in civilno družbo in z večjim poudarkom na človekovih pravicah v Rusiji;
14. je prepričan, da Rusija ostaja pomembna globalna akterka in da je tako v ruskem kot evropskem interesu, da se odnosi hitro umirijo in obnovijo z diplomatskimi sredstvi in mediacijo, ob spoštovanju mednarodnega prava in zavez v okviru OVSE;
15. poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj v sklopu prvega strateškega tira zasnuje nadaljnje sankcije proti najpomembnejšim gospodarskim sektorjem in odgovornim uradnikom v ruski administraciji, pa tudi drugim, zaradi kršenja mednarodnega prava in ozemeljske celovitosti sosednjih držav, tako da bosta lahko Evropski svet in Svet nemudoma sprejela sankcije, če bi bila kršena v Minsku dogovorjena črta premirja ali drugi mednarodni sporazumi; meni, da bi morale nadaljnje sankcije zadevati predvsem energetski in finančni sektor; ponavlja, da je mogoče doslej sprejete sankcije zaobrniti in omiliti, odvisno od izvajanja dogovora iz Minska in razmer na terenu;
16. želi spomniti na svoje priporočilo z dne 2. aprila 2014 o določitvi skupnih vizumskih omejitev za ruske uradnike, vpletene v primer Sergeja Magnickega, in poziva podpredsednico/visoko predstavnico in Komisijo, naj Svetu nemudoma posredujeta ustrezno pobudo; meni, da bi bilo treba razmisliti o uvedbi podobnih osebnih omejevalnih ukrepov, če ne bo verodostojne preiskave o umoru Borisa Nemcova;
17. meni, da je treba omiliti sankcije in razviti sodelovanje, ko bo Rusija v celoti izvajala dogovor iz Minska, prispevala k miroljubni rešitvi konflikta v vzhodni Ukrajini in popolnoma spoštovala svoje zaveze v okviru OVSE, vključno z ozemeljsko celovitostjo, neodvisnostjo in suverenostjo svojih sosed;
18. poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj v sodelovanju s Komisijo razvije možnosti za okrepitev neposrednega sodelovanja z ruskim prebivalstvom, malimi in srednjimi podjetji, znanstvenimi in kulturnimi ustanovami ter civilno družbo;
19. je seznanjen z ustavljenimi pogajanji o vizumskih olajšavah ter poziva Komisijo in države članice, naj omogočijo izdajanje vizumov ruskim državljanom, ki jih evropski ali ameriški omejevalni ukrepi ne zadevajo, ter tako omogočijo študentske in znanstvene izmenjave ter poslovne stike in stike civilne družbe; poudarja, da imajo EU in države članice dovolj manevrskega prostora za enostransko sprostitev vizumskih pravil;
20. spodbuja podpredsednico/visoko predstavnico, naj v sodelovanju s Komisijo preuči možnosti za sodelovanje med EU in evrazijsko carinsko unijo;
21. poudarja, da je pomembno zagotoviti politično, gospodarsko in finančno podporo Ukrajini, Moldaviji in Gruziji, ki so se demokratično odločile, da bodo sklenile pridružitveni sporazum z EU, pomagale reformnim prizadevanjem svojih vlad in spodbujale sektorsko sodelovanje, predvsem na področju energije, pravosodja in notranjih zadev, prometa in okolja; poudarja, da je pri izpolnjevanju skupaj dogovorjenih ciljev obeh strani potreben skrben postopek predhodnega in naknadnega preverjanja;
22. poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj oblikuje načrt za nadgraditev strateškega komuniciranja EU, s katerim bi dejansko ukrepali zoper zavajajoče informacije ter v EU in državah vzhodnega partnerstva podprli razvoj medijskih pobud v ruskem jeziku;
23. poziva Komisijo, naj oblikuje osnutek zakonodaje, s katero bi prepovedali, da bi politične stranke v EU financirali politični ali gospodarski subjekti, ki niso iz EU;
24. poudarja, da je pomembno postopoma zmanjševati odvisnost EU od avtoritarnih držav, ki izvažajo nafto in plin, okrepiti njeno energetsko diverzifikacijo, predvsem pa dokončno vzpostaviti energetsko unijo z izvrševanjem skupnega regulativnega okvira, dokončati energetsko omrežje z izgradnjo povezovalnih vodov in sprejeti skupni mehanizem za pogajanja s tretjimi državami;
25. poziva Komisijo, naj izvršuje veljavno konkurenčno pravo, po katerem so lastniki energetske infrastrukture ločeni od proizvajalcev energentov, tudi v primeru povratnega toka plina iz Slovaške v Ukrajino;
26. poudarja, da razvoj dogodkov v vzhodnem sosedstvu kaže, da mora EU nastopati enotno in da morajo države članice povečati svoje odhodke in zmogljivosti za obrambo ter da je treba v okviru skupne varnostne in obrambne politike razviti realistično in oprijemljivo obrambno sodelovanje;
27. obsoja nezakonito ugrabitev estonskega varnostnega uradnika, ki je bil z estonskega ozemlja prepeljan v Rusijo, in poziva ruske oblasti, naj Estona Kohverja nemudoma izpustijo in mu omogočijo varno vrnitev v Estonijo;
28. ponovno poziva, da je treba odgovorne za sestrelitev letala MG17 privesti pred ukrajinsko ali mednarodno sodišče;
29. poziva, da bi bilo za vzpostavitev zaupanja dobro, da bi Rusija dovolila, da bi se pobrale vse razbitine in črni skrinjici poljskega vojaškega letala TU154;
30. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, državam članicam, ter parlamentu, zveznemu svetu, vladi in predsedniku Ruske federacije.
- [1] UL C 68E, 7.3.2014, str. 13.
- [2] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0284.
- [3] Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0253.
- [4] Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0039.
- [5] Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0258.
- [6] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0006.
- [7] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0011.