Evropski parlament,

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker je bil Boris Nemcov, ruski znanstvenik in državnik ter eden od najpomembnejših liberalnih opozicijskih politikov, ustreljen v poznih urah 27. februarja 2015 na mostu v bližini Kremlja; ker so ruske oblasti izjavile, da je bil umor domnevno naročen; ker se je na pohodu v počastitev opozicijskega politika Borisa Nemcova zbralo več deset tisoč ljudi;

B.     ker so se v Rusiji pogoji za razvoj prave civilne družbe močno poslabšali, odkar so bili po povečani mobilizaciji civilne družbe in množičnih demonstracijah v letih 2011 in 2012 sprejeti novi zakoni o registraciji političnih strank, financiranju nevladnih organizacij, pravici do zbiranja, ekstremizmu, razžalitvi in omejevanju pri filtriranju spletnih vsebin; ker posebno skrb še naprej zbuja zakon o tako imenovanih tujih agentih;

C.     ker se je v Rusiji zunajparlamentarna opozicija znašla v izjemno težkem položaju; ker so številna sojenja in sodni postopki v zadnjih letih, kot so zadeve Navalnega, Magnickega in Hodorkovskega, ter neuspešno iskanje in pregon v zvezi z umorom Ane Politovske vzbudili dvome glede pripravljenosti ruskega političnega razreda in družbe, da vzpostavi resnično demokratičen sistem, v katerem bodo možna različna politična stališča;

1.      odločno obsoja umor Borisa Nemcova ter izreka iskreno sožalje njegovi družini in prijateljem;

2.      poziva ruske oblasti, naj storijo vse, kar lahko, da bi morilce pripeljali pred sodišče; odločno poziva k pregledni, temeljiti in dosledni preiskavi;

3.      izraža globoko zaskrbljenost zaradi sovraštva in nestrpnosti, ki sta danes vse bolj prisotna v številnih delih Evrope, tudi v Ruski federaciji; poziva vse odgovorne politične sile, naj si skupaj prizadevajo za ustavitev tega nevarnega razvoja dogodkov; opozarja, da bi EU in Rusija z obnovitvijo konstruktivnega dialoga pomembno prispevali k temu cilju;

4.      poudarja, da umor človeka zaradi političnih interesov ni mogoče upravičiti z nobenim političnim ciljem; obsoja ponoven poziv k nasilnemu državnemu udaru v Rusiji, ki ga je dal liberalni politik Gari Kasparov takoj po umoru opozicijskega politika Borisa Nemcova, saj je to politično neodgovorno; poziva vse politične sile, naj se vzdržijo tega, da bi umor Nemcova uporabile za svoje politične cilje;

5.      izrecno obsoja sedanjo kampanjo, ki jo vodijo nekateri mediji in politični akterji v EU, da bi umor Nemcova uporabili za svoje politične cilje; v zvezi s tem želi spomniti na člen 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah;

6.      je globoko zaskrbljen zaradi propagandne vojne med Rusijo ter Ukrajino, EU in ZDA, ter posledic, ki jih bo imela v družbenem okolju v teh državah; odločno poziva vlade in parlamente, naj to vojno ustavijo in ustvarijo pogoje za medijski pluralizem;

7.      globoko obžaluje, da se ruske oblasti niso odzvale na kritiko zakona o tujih agentih, do katere je prišlo tako v Ruski federaciji kot na mednarodni ravni, in so namesto tega celo sprejele spremembe zakona, ki še bolj omejujejo možnosti delovanja nekomercialnih organizacij in ki so po svoji naravi diskriminacijski; odločno poziva Rusijo, naj pregleda zadevno zakonodajo, da bi izpolnila svoje mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic in demokratičnih svoboščin;

8.      izraža globoko zaskrbljenost zaradi položaja civilne družbe v Rusiji, ki se je dramatično poslabšal; odločno poziva rusko vlado in parlament, naj sedanji trend preusmerita in začneta podpirati kritično civilno družbo;

9.      opozarja, da je Ruska federacija kot članica Sveta Evrope, ki je podpisala Protokol št. 6 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, dolžna spoštovati prepoved smrtne kazen, ki je jasno določena mednarodno obveznost; je zaskrbljen, ker so poslanci dume začeli razpravo o spremembi ruske ustave, na podlagi katere bi lahko ruske federalne oblasti preklicale obveznosti, ki so predpisane v mednarodnem pravu, ter ponovno uvedle smrtno kazen za tako imenovane politične zločine;

10.    poziva k takojšnji ustavitvi vseh politično motiviranih dejanj nadlegovanja, tudi na sodni ravni; zato vztraja, da je treba vsem organizacijam civilne družbe – in s tem njihovim članom in tiskovnim predstavnikom –, ki ščitijo človekove pravice, zagovarjajo enake pravice in zato že po svoji opredelitvi ne sodijo med rasistične, ksenofobne ali neofašistične, omogočiti, da svoje zakonite dejavnosti nemoteno opravljajo;

11.    opozarja, da so sedanje politike EU, ki Rusiji nasprotujejo in si prizadevajo za njeno osamitev, škodljive in bi se morale spremeniti, saj podpirajo in spodbujajo ideološko in politično zasnovano reinterpretacijo človekovih pravic, v kateri se te obravnavajo kot polje boja za prevlado; še enkrat poudarja, da je Ruska federacija še naprej strateška partnerica EU in njenih držav članic, zlasti v zvezi iskanjem rešitev za vse več svetovnih in evropskih izzivov ter skupnimi prizadevanji za ohranjanje svetovnega miru in popuščanje napetosti ter preprečevanje novega kroga oboroževalne tekme;

12.    poziva podpredsednico/visoko predstavnico, Komisijo in države članice, naj se vzdržijo vseh ukrepov, ki bi lahko še zaostrile sedanje napete mednarodne politične razmere v Rusiji, ter za vzpostavitev širokega političnega dialoga z Rusko federacijo ponovno uporabijo vse različne že obstoječe kanale in formate pogovorov;

13.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije.