Postopek : 2015/2592(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0251/2015

Predložena besedila :

B8-0251/2015

Razprave :

Glasovanja :

PV 12/03/2015 - 8.4
CRE 12/03/2015 - 8.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :


PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 126kWORD 66k
9.3.2015
PE552.230v01-00
 
B8-0251/2015

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o umoru ruskega opozicijskega voditelja Borisa Nemcova in stanju demokracije v Rusiji (2015/2592(RSP))


Fabio Massimo Castaldo, Ignazio Corrao, Piernicola Pedicini, Kristina Winberg, Peter Lundgren v imenu skupine EFDD

Resolucija Evropskega parlamenta o umoru ruskega opozicijskega voditelja Borisa Nemcova in stanju demokracije v Rusiji (2015/2592(RSP))  
B8-0251/2015

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju svojih prejšnjih poročil in resolucij o Rusiji,

−      ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2013 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2012 ter politiki Evropske unije na tem področju(1),

−      ob upoštevanju izjave tiskovnega predstavnika podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 30. decembra 2014 o izreku kazni sodišča v okrožju Zamoskvorečje Alekseju Navalnemu in njegovemu bratu Olegu Navalnemu;

−      ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 4. marca 2015 o zadrževanju Nadje Savčenko v priporu,

−      ob upoštevanju izjave tiskovnega predstavnika podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 4. marca 2015 o ugrabitvi in nezakonitem zadrževanju estonskega policista v priporu,

−      ob upoštevanju izjave tiskovnega predstavnika podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 3. marca 2015 o zavrnitvi vstopa na ozemlje Ruske federacije Sandri Kalniete,

−      ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 28. februarja 2015 o umoru Borisa Nemcova,

−      ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Deklaracije Združenih narodov o zagovornikih človekovih pravic ter Deklaracije Združenih narodov o pravicah in odgovornosti posameznikov, skupin in organov družbe za uveljavljanje in varstvo splošno priznanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

−      ob upoštevanju posvetovanja med EU in Rusijo o človekovih pravicah 28. novembra 2013,

−      ob upoštevanju izidov zasedanj Sveta za zunanje zadeve, ki so potekala 19. januarja 2015, 29. januarja 2015 in 9. februarja 2015,

−      ob upoštevanju ruske ustave, zlasti njenega člena 118, v katerem je navedeno, da so za sojenje v Ruski federaciji pristojna samo sodišča, in njenega člena 120, v katerem je predvideno, da so sodniki neodvisni in podrejeni samo ruski ustavi in zveznemu zakonu,

−      ob upoštevanju Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki ju je Rusija ratificirala leta 1973,

−      ob upoštevanju sedanjega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Rusko federacijo na drugi, ter zamrznjenih pogajanj za novi sporazum med EU in Rusijo,

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker je bil Boris Nemcov ruski liberalni politik, sopredsednik Republikanske stranke Rusije – stranke ljudske svobode (RPR–Parnas), registrirane politične stranke brez sedežev v dumi in z enim sedežem v regionalnem parlamentu;

B.     ker je bil Boris Nemcov v letih 1997 in 1998 v času mandata Borisa Jelcina podpredsednik ruske vlade; ker je bil politični nasprotnik in glasen kritik Vladimirja Putina vse od leta 1999, ko je soustanovil Zvezo desnih sil, liberalno-demokratsko koalicijo, ki je na parlamentarnih volitvah decembra 1999 dobila skoraj šest milijonov glasov (8,6 % vseh glasov);

C.     ker je bil Boris Nemcov dejavni organizator in udeleženec številnih opozicijskih protestov od leta 2006, med njimi t. i. pohoda drugače mislečih, serije državljanskih protestov pod skupnim imenom Strategija 31 in shodov za poštene volitve, in ker je bil leta 2007, 2010 in 2011 med demonstracijami aretiran;

D.     ker je bil Boris Nemcov 27. februarja 2015 umorjen na mostu v bližini Kremlja in Rdečega trga v Moskvi med sprehodom z žensko, po uradni razlagi policije naj bi ga napadalec v belem avtomobilu večkrat ustrelil v hrbet;

E.     ker se je umor zgodil dan pred protestom proti predsedniku Vladimirju Putinu, ki ga je načrtoval Nemcov, ta dogodek pa se je po njegovem umoru prelevil v pohod tisočih ljudi v čast opozicijskemu voditelju;

F.     ker je Boris Nemcov v intervjuju za Financial Times izjavil, da pripravlja poročilo o ruskih vojakih v Ukrajini, v intervjuju za rusko novičarsko spletno stran Sobesednik, objavljenem 10. februarja 2015, pa je izrazil strah, da ga bodo ubili;

G.     ker so ruski organi imenovali odbor za preiskavo umora Borisa Nemcova, ki je nato navedel dolg seznam mogočih osumljencev, vključno s skrajnimi nacionalisti, islamskimi skrajneži, osebnimi sovražniki in skupinami, povezanimi s politiko;

H.     ker ni jasnih dokazov o odgovornosti ali razlogih za umor;

I.      ker je bilo po navedbah vodje zvezne varnostne službe FSB Aleksandra Bortnikova aretiranih več osumljenih za umor, preiskava pa še poteka;

J.      ker so politiki zunaj Rusije, ki nasprotujejo Vladimirju Putinu, najprej osumili njega, vendar je Kremelj vse obtožbe zavrnil kot nesmiselne in nesprejemljive, saj Boris Nemcov predsednika ni ogrožal; ker Kremelj trdi, da bi lahko bil umor provokacija z namenom destabilizirati rusko vlado in državo;

K.     ker je mednarodna skupnost obsodila umor in pozvala k izvedbi preglednih in neodvisnih preiskav, da se ugotovi resnica;

L.     ker so razlogi za umor zelo verjetno politični in ker bi bilo treba vsem državljanom v Rusiji zagotoviti svobodo govora in političnega udejstvovanja brez pristranskosti ali strahu;

M.    ker je bilo sprejetje t. i. zakona o tujih agentih deležno številnih kritik, saj od vsake nevladne organizacije, ki prejema finančna sredstva iz tujine in izvaja ohlapno opredeljene politične dejavnosti, zahteva, da se registrira kot „organizacija, ki izvaja naloge tujih agentov“;

N.     ker je bil junija 2013 uveden zvezni zakon, ki prepoveduje širjenje propagande o netradicionalnih spolnih odnosih med mladoletniki;

O.     ker je organizacija Amnesty International v svojem poročilu o kršenju pravice do svobode izražanja, združevanja in zbiranja v Rusiji navedla, da v tej državi nenehno narašča število napadenih in ubitih novinarjev;

P.     ker bi bilo treba spoštovati svobodo govora ter zakone in predpise, hkrati pa si ruska vlada ne želi, da bi jo destabilizirali zunanji akterji, kot so druge države;

Q.     ker je treba v odnosih med EU in Rusijo sprostiti napetosti in znova vzpostaviti ozračje umirjenega in mirnega sodelovanja;

1.      obsoja umor Borisa Nemcova ter izraža sožalje sorodnikom žrtve in mnogim udeležencem pohoda po umoru;

2.      poziva ruske organe, naj preiskave vodijo pregledno in jasno, da bi čim prej ugotovili, kdo je ubil Borisa Nemcova in kakšni so razlogi za njegov umor;

3.      poziva ruske organe, naj zagotovijo neodvisno in nepristransko preiskavo brez sodelovanja ljudi, povezanih z državo;

4.      poudarja, kako pomembno je zagotoviti svobodo govora in političnega udejstvovanja ter ljudem dovoliti, da svobodno izražajo svoje ideje in organizirajo prireditve, po potrebi proteste in druge demonstracije, ne da bi se organizatorji ali udeleženci demonstracij soočali z nasiljem, omejevanjem, nadlegovanjem ali grožnjami;

5.      poudarja, kako pomembne so sile politične opozicije za zagotovitev stalne razprave in izmenjave mnenj in idej v politiki in v procesu sprejemanja zakonodaje v Rusiji;

6.      poziva rusko vlado, naj zagotovi svobodo izražanja, združevanja in zbiranja v Rusiji ter spoštovanje svobodne izbire posameznikov, ne glede na narodnost, spolno usmerjenost ali politična prepričanja, v skladu z mednarodnim pravom in standardi na področju človekovih pravic ter rusko ustavo;

7.      poziva rusko vlado, naj spodbuja svobodo in pluralizem medijev in naj zagotovi, da v množičnih medijih ne bo cenzure;

8.      obsoja vse oblike preganjanja in nadlegovanja novinarjev ter nezadostne rezultate preiskav preteklih napadov;

9.      poziva rusko vlado, naj spodbuja pošteno in svobodno politično razpravo v ozračju brez vsakršne nestrpnosti do javnih protestov;

10.    poziva ruske oblasti, naj zagotovijo spoštovanje pravic vseh manjšin in njihovo zastopanost v vseh sektorjih družbe na politični, socialni, kulturni in ekonomski ravni;

11.    poudarja, da bi morale evropske institucije in Rusija sodelovati ter si skupaj prizadevati za ponovno vzpostavitev vzajemnega spoštovanja za pretok ljudi in blaga in polnega spoštovanja vseh temeljnih pravic;

12.    izraža upanje, da bodo odnosi med Rusijo in EU temeljili na spoštovanju človekovih pravic v ozračju miru in sožitja;

13.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije, Evropski službi za zunanje delovanje, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter Svetu Evrope.

(1)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0575.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov