Postopek : 2015/2590(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0347/2015

Predložena besedila :

B8-0347/2015

Razprave :

Glasovanja :

PV 15/04/2015 - 16.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0094

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 129kWORD 62k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0342/2015
13.4.2015
PE555.099v01-00
 
B8-0347/2015

ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o spominski slovesnosti ob stoti obletnici armenskega genocida (2015/2590(RSP))


Knut Fleckenstein, Victor Boștinaru, Richard Howitt, Vincent Peillon, Arne Lietz, Gilles Pargneaux, Sylvie Guillaume, Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Demetris Papadakis, Nicola Caputo, Tonino Picula, Marlene Mizzi, Zigmantas Balčytis, Ana Gomes, Tanja Fajon, Siôn Simon, Goffredo Maria Bettini, Andrejs Mamikins, Miroslav Poche, Neena Gill, Soraya Post, Elisa Ferreira, Liisa Jaakonsaari, Pier Antonio Panzeri v imenu skupine S&D

Resolucija Evropskega parlamenta o spominski slovesnosti ob stoti obletnici armenskega genocida (2015/2590(RSP))  
B8‑0347/2015

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. septembra 2005 o začetku pristopnih pogajanj s Turčijo(1),

–       ob upoštevanju Konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida,

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. junija 1987 o politični rešitvi armenskega vprašanja(2),

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker je eden od glavnih razlogov za evropsko združevanje in ena od temeljnih vrednot Evropske unije želja, da se v Evropi preprečijo vojne in hudodelstva zoper človečnost;

B.     ker je leta 1915, kmalu potem, ko je Otomansko cesarstvo vstopilo v prvo svetovno vojno, režim komiteja za enotnost in napredek v centralno načrtovani operaciji ukazal in izvedel množične deportacije in uničenje več kot milijona otomanskih Armencev ter izbris njihove kulture; ker je Evropski parlament v resoluciji z dne 18. junija 1987 ugotovil, da ti dogodki pomenijo genocid, kot ga opredeljuje Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida;

C.     ker je leta 2015 minilo sto let od armenskega genocida v Otomanskem imperiju;

D.     ker je v istem času, med prvo svetovno vojno, na stotine tisočev otomanskih muslimanov umrlo zaradi lakote in bolezni, pa tudi zaradi načrtnih ubojev; ker ti dogodki ne smejo odvrniti pozornosti od dejstva, da je množično uničenje otomanskih Armencev med grozodejstvi prve svetovne vojne največje;

E.     ker je sam ustanovitelj Turške republike Mustafa Kemal Atatürk priznal množična grozodejstva nad otomanskimi Armenci in jih je označil za sramotno dejanje; ker Turški republiki ni uspelo graditi na tem priznanju in se soočiti s temnimi temami svoje nacionalne zgodovine, temveč je raje sprejela različne oblike uradnega zanikanja ter še naprej uničevala armensko kulturno dediščino; ker je zadnja faza genocida njegovo zanikanje;

F.     ker so spremembe v turški družbi od začetka 21. stoletja in reforme utirale pot za začetek pristopnih pogajanj z EU in ustvarile pogoje za bolj odprto in svobodno razpravo o zgodovinskih vprašanjih v Turčiji, tudi o armenskem vprašanju; ker so se nato oblikovale številne pobude civilne družbe in kulturne izmenjave med Turčijo in Armenijo; ker se precej turških nevladnih organizacij in intelektualcev pripravlja, da se bodo javno poklonili spominu na stoto obletnico armenskega genocida v Istanbulu;

G.     ker sta Turčija in Armenija leta 2009 v Ženevi začeli proces normalizacije diplomatskih odnosov s podpisom protokolov o vzpostaviti in razvoju odnosov, tudi odprtju meje; ker pa od takrat ta proces ni napredoval;

H.     ker je turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan izrekel sožalje družinam žrtev armenskega genocida in množične poboje označil za nečloveške; ker je predsednik turške vlade Ahmet Davutoğlu izjavil, da Turčija deli trpljenje Armencev, pozval k odpravi tabujev pri soočanju z veliko travmo, ki je zaustavila čas leta 1915, in se zavezal, da bo armenska kulturna dediščina v Turčiji dobila ustrezno priznanje;

I.      ker je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 2. aprila 2009 poudaril pomen ohranjanja spomina na preteklost, saj brez resnice, spomina in pravice ne more biti sprave;

1.      se v duhu solidarnosti in pravičnosti pridružuje spominski slovesnosti ob stoti obletnici armenskega genocida ter se poklanja spominu na nedolžne žrtve; poziva Komisijo in Svet naj se pridružita spominski slovesnosti ob stoti obletnici; se zahvaljuje vsem, ki so prispevali k preiskavi, priznanju in spominu na armenski genocid;

2.      poudarja, da morata biti pravočasno preprečevanje in učinkovito kaznovanje genocidov in hudodelstev zoper človečnost med glavnimi prednostnimi nalogami mednarodne skupnosti in Evropske unije;

3.      pozdravlja izjave predsednika Erdoğana in predsednika vlade Davutoğluja z izrazi sožalja in priznanjem grozodejstev nad otomanskimi Armenci, saj je to korak v pravo smer; spodbuja Turčijo, naj jemlje spominsko slovesnost ob stoti obletnici armenskega genocida kot pomembno priložnost za nadaljevanje prizadevanj, da bi se soočila s preteklostjo, priznala armenski genocid in s tem utrla pot resnični spravi med turškim in armenskim narodom;

4.      je prepričan, da je odprta in svobodna razprava o zgodovinskih vprašanjih, tudi armenskem genocidu, v turški družbi neločljivo povezana s procesom demokratizacije, saj zdrave in zrele demokracije ni mogoče graditi na temeljih zanikanja zgodovinskih dejstev in odgovornosti; v zvezi s tem priznava pomembno vlogo, ki jo je imel začetek postopka pridruževanja EU pri spodbujanju demokratizacije Turčije; zato poziva, naj se postopek pogajanj z EU ponovno spodbudi, kot pomemben sprožilec bolj odprte in svobodne razprave o zgodovinskih vprašanjih, tudi uničenju otomanskih Armencev;

5.      poziva Turčijo in Armenijo, naj obnovita prizadevanja za normalizacijo medsebojnih odnosov z brezpogojno ratifikacijo protokolov o vzpostavitvi diplomatskih odnosov in odprtjem meje; poudarja družbene, človeške, kulturne in gospodarske koristi, ki bi jih normalizacija odnosov med Turčijo in Armenijo prinesla obema narodoma, tudi z odpravo predsodkov, ki jih imajo drug o drugem;

6.      odločno podpira prizadevanja turških in armenskih akademikov, nevladnih organizacij in kulturnikov, ki spodbujajo dialog in spravo med Turki in Armenci; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj stalno in proaktivno podpirata te dejavnosti;

7.      poziva turške organe, politike in medije, naj se na vseh ravneh vzdržijo podžigajočih izjav proti manjšinam, tudi proti Armencem, ter naj se po najboljših močeh borijo proti sovražnemu govoru in predsodkom proti manjšinami, med drugim z odpravo slabšalnega in diskriminatornega jezika iz šolskih učbenikov in oblikovanjem celovite protidiskriminacijske zakonodaje, ki bo vključevala tudi prepoved diskriminacije na podlagi etnične in verske identitete;

8.      naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic EU, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, predsedniku in parlamentu Armenije ter Pakistana ter predsedniku in parlamentu Turčije.

(1)

UL C 227 E, 21.9.2006, str. 163.

(2)

UL C 190, 20.7.1987, str. 119.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov