Postopek : 2015/2589(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0364/2015

Predložena besedila :

B8-0364/2015

Razprave :

Glasovanja :

PV 29/04/2015 - 10.66
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0175

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 151kWORD 93k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0363/2015
27.4.2015
PE555.138v01-00
 
B8-0364/2015

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o drugi obletnici zrušitve poslopja Rana Plaza in stanju glede trajnostnega sporazuma (2015/2589(RSP))


Gabriele Zimmer, Anne-Marie Mineur, Paloma López Bermejo, Patrick Le Hyaric, Marie-Christine Vergiat, Pablo Iglesias, Lola Sánchez Caldentey, Malin Björk, Eleonora Forenza, Kateřina Konečná, Rina Ronja Kari, Younous Omarjee, Curzio Maltese, Marisa Matias, Stefan Eck, Fabio De Masi, Josu Juaristi Abaunz, Marina Albiol Guzmán, Lidia Senra Rodríguez, Javier Couso Permuy, Ángela Vallina, Sofia Sakorafa, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Helmut Scholz, Martina Michels v imenu skupine GUE/NGL

Resolucija Evropskega parlamenta o drugi obletnici zrušitve poslopja Rana Plaza in stanju glede trajnostnega sporazuma (2015/2589(RSP))  
B8‑0364/2015

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju skupne izjave o nadaljevanju prizadevanj in trajnostnem sporazumu za trajno izboljševanje na področju pravic delavcev in varnosti v tovarnah konfekcijske in pletilne industrije v Bangladešu, ki so ga 8. julija 2013 v Ženevi podpisali predstavniki vlade Bangladeša, Evropske unije in Mednarodne organizacije dela,

–       ob upoštevanju poročila Evropske komisije o tehničnem napredku z dne 8. julija 2014 v zvezi z zgoraj omenjeno izjavo,

–       ob upoštevanju publikacije Mednarodne konfederacije sindikatov z naslovom A review of the 2013 Bangladesh Labour Act (Pregled bangladeškega zakona o delovnih razmerjih iz leta 2013),

–       ob upoštevanju naslednjega srečanja v okviru bangladeškega trajnostnega sporazuma, ki je potekalo 20. oktobra 2014 v Bruslju,

–       ob upoštevanju skupne publikacije Mednarodne konfederacije sindikatov, organizacij UNI Global Union in IndustriALL z naslovom An evaluation of the Bangladesh Sustainability Compact (Ocena bangladeškega trajnostnega sporazuma), ki je bila posodobljena marca 2015;

–       ob upoštevanju konvencije Mednarodne organizacije dela št. 81 o inšpekciji dela, njeni konvenciji št. 87 o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic ter njeni konvenciji št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja, ki jih je podpisal Bangladeš;

–       ob upoštevanju dogovora za praktično ureditev izplačil žrtvam nesreče v poslopju Rana Plaza in njihovim družinam, ki je bil sklenjen novembra 2013,

–       ob upoštevanju konvencije Mednarodne organizacije dela št. 121 o dajatvah za nesreče pri delu,

–       ob upoštevanju vodilnih načel Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah in smernic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za multinacionalna podjetja,

–       ob upoštevanju sporazuma o požarni in gradbeni varnosti v Bangladešu, ki je bil podpisan maja 2013,

–       ob upoštevanju skupne izjave, ki so jo vlade Nizozemske, Francije, Danske, Nemčije, Združenega kraljestva, Italije in Španije podpisale na zasedanju OECD 26. junija 2014 v Parizu in v njej pozvale k višji odškodnini za žrtve zrušitve poslopja Rana Plaza,

–       ob upoštevanju evropskega leta za razvoj in vodilne pobude za odgovorno upravljanje dobavne verige v oblačilnem sektorju,

–       ob upoštevanju splošnega sistema preferencialov EU, na podlagi katerega je Bangladeš kot ena izmed najmanj razvitih držav upravičen do brezcarinskega in kvot prostega dostopa na evropski trg v okviru sheme „Vse razen orožja“,

–       ob upoštevanju sporazuma o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Ljudsko republiko Bangladeš za partnerstvo in razvoj,

–       ob upoštevanju resolucije Sveta OZN za človekove pravice, ki je bila sprejeta 26. junija 2014 in s katero je bila ustanovljena medvladna delovna skupina z nalogo, naj razvije pravno zavezujoč instrument za urejanje dejavnosti nadnacionalnih korporacij,

–       ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Bangladešu, zlasti tistih z dne 17. januarja 2013(1), 14. marca 2013(2), 21. septembra 2013(3), 16. januarja 2014(4) in 18. septembra 2014(5),

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker sta 24. aprila 2014 pretekli dve leti od zrušitve poslopja Rana Plaza v Sajaru v Bangladešu, zaradi katere je umrlo 1134 oseb, 2500 pa je bilo ranjenih; med njimi so številni postali trajno ali začasno invalidni; ker je bila zrušitev poslopja Rana Plaza med največjimi industrijskimi nesrečami, vseeno pa ne prva, ki se je v Bangladešu zgodila zaradi trajnega in sistematičnega neupoštevanja zdravstvenih in varnostnih standardov ter nespoštovanja pravic delavcev in sindikalnih pravic;

B.     ker je 31. januarja 2015 v požaru v tovarni plastike v Daki umrlo vsaj 13 delavcev; ker je 8. oktobra 2014 umrlo sedem oseb v požaru v podjetju Aswad Composite Mills, ki je bangladeškim tovarnam dobavljal blago za izdelavo oblačil za severnoameriške in evropske stranke, kot so Walmart, Gap, H&M in Carrefour; ker je 24. novembra 2013 v požaru v tovarni Tazreen Fashion pri Daki, s katero je poslovalo tudi podjetje C&A, umrlo 112 oseb; ker je po poročanju organizacij Clean Clothes Campaign in SOMO v tovarnah oblačil v Bangladešu v 245 požarih med letom 2006 in začetkom leta 2013 umrlo skoraj 600 delavcev;

C.     ker so imele tovarne tekstila in oblačil, ki so obratovale v poslopju Rana Plaza, v času nesreče nedavna ali tekoča naročila 29 svetovnih blagovnih znamk; ker so bile po navedbah organizacije UNI Global Union le malo pred 24. aprilom 2013 v poslopju Rana Plaza odkrite razpoke, zaradi česar so ga začasno zaprli; ker so delavce, ki so bili v tem poslopju zaposleni v oblačilni industriji, prisilili, da so delo naslednji dan nadaljevali;

D.     ker noben denar ne more odtehtati bolečine tistih, ki so izgubili svoje najbližje; ker pa je hkrati za družine umrlih ter za osebe, ki so se v nesreči poškodovale oz. postale invalidne, bistveno, da v svojem boju za ekonomsko preživetje dobijo odškodnino; ker je odškodnina dve leti po nesreči v poslopju Rana Plaza še vedno žgoče vprašanje; ker je bil za kritje vseh odškodninskih zahtevkov določen znesek med 30 in 40 milijoni ameriških dolarjev, vsi zbrani prispevki pa so februarja 2015 znašali 21,5 milijona ameriških dolarjev, kar je vsaj 8,5 milijona manj od potrebnega zneska;

E.     ker so delavci iz sektorja oblačil skupine Tuba avgusta 2014 začeli gladovno stavko, saj že tri mesece niso prejeli plačila; ker je imela skupina Tuba v lasti tudi podjetje Tazreen Fashion, v katerega tovarni je leta 2012 v požaru umrlo 100 delavcev; ker zanje še vedno ni bila izplačana ustrezna odškodnina;

F.     ker so se ob nesreči v poslopju Rana Plaza pokazale pomanjkljivosti pri preglednosti in sledljivosti v vsej dobavni verigi;

G.     ker so v bangladeškem sektorju konfekcijskih oblačil zaposleni 4 milijoni oseb, od katerih je 80 % žensk; ker je EU za Bangladeš najpomembnejša izvozna destinacija na področju oblačil, sledijo pa ji ZDA;

H.     ker so po nesreči v poslopju Rana Plaza in javnem ogorčenju, ki ji je sledilo, nastale številne pobude, da bi se razmere v sektorju konfekcijskih oblačil v Bangladešu izboljšale; ker so med temi pobudami trajnostni sporazum, ki ga je EU skupaj z Bangladešem podpisala julija 2013, sporazum med blagovnimi znamkami in sindikati o požarni in gradbeni varnosti, ki je bil podpisan maja 2013, in dogovor za praktično ureditev plačil žrtvam nesreče v poslopju Rana Plaza in njihovim družinam (ureditev v zvezi z nesrečo v poslopju Rana Plaza), ki je bil podpisan novembra 2013;

I.      ker trajnostni sporazum temelji na obstoječih zavezah za spoštovanje pravic delavcev, varnosti pri delu ter za podporo in spodbujanje odgovornega ravnanja podjetij; ker je sporazum o požarni in gradbeni varnosti neodvisen in pravno zavezujoč dogovor za obdobje petih let med svetovnimi blagovnimi znamkami in trgovci na drobno ter sindikati, katerega cilj je vzpostavitev sektorja konfekcijskih oblačil, v katerem bosta zagotovljena varnost in zdravje; ker so dogovor o ureditvi v zvezi z nesrečo v poslopju Rana Plaza pod vodstvom Mednarodne organizacije dela podpisali vsi pomembni deležniki in je podlaga za vzpostavitev verodostojnega, preglednega in neodvisnega sistema za zagotavljanje pomoči žrtvam nesreče v poslopju Rana Plaza, njihovim družinam ter vzdrževanim družinskim članom, v skladu s standardi, ki jih določa konvencija te organizacije št. 121 o dajatvah za nesreče pri delu; ker naj bi se odškodnine izplačale iz skrbniškega sklada donatorjev;

J.      ker kljub temu, da je bil dosežen določen napredek, vsi mednarodni akterji na splošno priznavajo, da so v Bangladešu pravice delavcev in sindikalne pravice še naprej resno in sistematično kršene; ker so bile spremembe bangladeškega zakona o delovnih razmerjih leta 2013 zelo omejene in zato zakon še vedno ne izpolnjuje mednarodnih standardov na področju svobode združevanja, pravice do stavke in kolektivnega pogajanja ter pravice do včlanitve v sindikat, zlasti ne v zvezi s conami izvozne proizvodnje; ker bangladeška vlada kljub večkratnim zagotovilom še ni objavila izvedbenih pravil in uredb za te spremembe zakona; ker so programi, kot sta Better Work v okviru Mednarodne organizacije dela in program usposabljanja v okviru bangladeškega sporazuma, temeljijo na objavi teh pravil in uredb;

K.     ker vlada kljub temu, da je zaposlila nove delovne inšpektorje, ni dosegla zastavljenega cilja, da jih bo do konca leta 2013 zaposlila 200, in jih tudi do sedaj še ni; ker je poročanje o inšpekcijah dela redko in pomanjkljivo;

L.     ker Mednarodna konfederacija sindikatov dela izraža vse večjo zaskrbljenost, ker delodajalci spodbujajo ustanavljanje „sindikatov“, ki jih vodi podjetje oz. vodstvo, ne pa delavci sami; ker se za ustanovitev sindikata še vedno zahteva 30-odstotna včlanjenost; ker so sindikati v conah izvozne proizvodnje, v katerih je zaposlenih okoli 400 000 delavcev, dejansko prepovedani; ker to prepoveduje tudi sedanji zakonodajni osnutek, ki obravnava te cone, nacionalni inšpektorat za delo pa po tem osnutku zanje ni pristojen;

M.    ker kljub temu, da se je minimalna plača novembra 2013 zvišala s 3000 tak (35 EUR) na 5300 tak (62 EUR) na mesec, bangladeški delavci v sektorju oblačil ne zaslužijo dovolj za preživetje, so še vedno med najslabše plačanimi na svetu in komaj shajajo; ker je za kritje osnovnih potreb po ocenah potrebnih 8900 tak (104 EUR); ker različna poročila navajajo, da med 40 in 80 odstotki tovarn oblačil ne plačuje zakonsko veljavne minimalne plače;

N.     ker je leto 2015 evropsko leto za razvoj in ker je Bangladeš upravičenec v splošnem sistemu preferencialov EU, na podlagi katerega je kot ena izmed najmanj razvitih držav upravičen do brezcarinskega in kvot prostega dostopa na evropski trg v okviru sheme „Vse razen orožja“;

O.     ker je na indeksu preglednosti Bangladeš med državami uvrščen na 136. od 177 mest in ker je korupcija v svetovni dobavni verigi v oblačilni industriji vseprisotna ter vključuje politično vodstvo ter lokalne in multinacionalne korporacije;

P.     ker Svetovna banka v svojem poročilu navaja, da se je število oseb, ki živijo v revščini, v zadnjem desetletju zmanjšalo; ker kljub uradno priznanemu znižanju v revščini še vedno živi 53 milijonov od 160 milijonov prebivalcev Bangladeša; ker je ta država na indeksu človeškega razvoja uvrščena na 142. od 187 mest;

Q.     ker sindikalne pravice in pravice delavcev spadajo med človekove pravice; ker vodilne organizacije za človekove pravice poročajo o resnem poslabšanju razmer na področju človekovih pravic v Bangladešu, zlasti od volitev januarja 2014; ker je Mednarodna konfederacija sindikatov Bangladeš uvrstila na najnižje mesto na svetovnem indeksu pravic, kar pomeni, da se spoštovanje pravic dejansko ne zagotavlja;

R.     ker tovarniški požari, zrušitve stavb in druge nesreče, povezane z zdravjem in varnostjo pri delu, niso omejeni le na sektor konfekcijskih oblačil v Bangladešu, temveč so resna težava tudi v drugih državah v razvoju in v najmanj razvitih državah z močnim, v izvoz usmerjenim sektorjem konfekcijskih oblačil;

1.      priznava, da so bili storjeni že zdavnaj potrebni ukrepi v pravi smeri, s katerimi naj bi izboljšali delovne razmere in varnost na delovnem mestu; močno pa obžaluje, da je očitno moralo priti do tako hude nesreče, kot se je zgodila v poslopju Rana Plaza, in javnega ogorčenja, ki ji je sledilo, da je v bangladeškem sektorju konfekcijskih oblačil prišlo tudi do prvih korakov v smeri sprememb v razmerjih med delodajalci in delavci;

2.      želi spomniti, da je koordinacijski odbor Rana Plaza ustanovil skrbniški sklad donatorjev, ki zbira prostovoljne prispevke podjetij in drugih in iz katerega naj bi se izplačala odškodnina žrtvam nesreče v tem poslopju in njihovim družina, za kritje stroškov vseh zahtevkov pa naj bi bilo po ocenah potrebnih 30 do 40 milijonov ameriških dolarjev; je zgrožen, da je skupni znesek prostovoljnih donacij podjetij v skrbniškem skladu donatorjev februarja 2015 znašal zgolj 21,5 milijona ameriških dolarjev, tako da manjka še vsaj 8,5 milijona dolarjev;

3.      ponavlja svoje stališče iz resolucije z dne 18. septembra 2014, da smo se z načelom prostovoljnih prispevkov v skrbniški sklad izneverili žrtvam nesreče v poslopju Rana Plaza in da je nujno potreben obvezen mehanizem;

4.      poziva vse blagovne znamke, ki izvirajo iz poslopja Rana Plaza ali so tesno povezane z Bangladešem, ter bangladeško vlado in Združenje proizvajalcev in izvoznikov oblačil Bangladeša (BGMEA), naj zagotovijo, da bo imel skrbniški sklad donatorjev ob drugi obletnici nesreče na voljo 30 milijonov ameriških dolarjev, tako da bo lahko izplačal dogovorjene odškodnine;

5.      poziva Komisijo, Evropski svet in države članice, naj poskrbijo, da bo izplačilo odškodnin sestavni del trajnostnega sporazuma, drugo obletnico nesreče v poslopju Rana Plaza pa naj izkoristijo za začetek javne kampanje za razkritje in javno obsodbo podjetij, ki so poslopje uporabljala, niso pa izpolnila svoje obveznosti plačila v skrbniški sklad donatorjev, iz katerega naj bi se izplačala že zdavnaj zapadla primerna odškodnina žrtvam te nesreče in njihovim družinam;

6.      poziva Evropski svet in države članice, naj iz javnih naročil izključijo tista podjetja in njihove podrejene družbe, ki kršijo človekove in delavske pravice v Bangladešu; meni, da bi enako moralo veljati tudi za podjetja, ki so poslopje Rana Plaza uporabljala v času nesreče, niso pa prispevala v skrbniški sklad donatorjev;

7.      poziva Komisijo, naj izpolni svojo obveznost, da v okviru splošnega sistema preferencialov spremlja, kako Bangladeš spoštuje konvencije o človekovih pravicah, pravicah delavcev in okolju, ter naj do druge obletnice trajnostnega sporazuma sporoči Parlamentu svoje ugotovitve, da bi v primeru resnega in sistematičnega kršenja načel iz konvencij, navedenih v delu A priloge III uredbe o splošnih preferencialih, ustrezno ukrepali;

8.      je seznanjen, da je že 200 modnih in maloprodajnih znamk podpisalo pravno zavezujoči sporazum o požarni in gradbeni varnosti, in pozdravlja ta prvi pomembni dosežek, obenem pa odločno poziva vse, ki sporazuma še niso podpisali – zlasti blagovne znamke s sedežem v EU –, naj to nemudoma store;

9.      poziva Komisijo, naj oblikuje verodostojne ter smiselne predloge in orodja za večjo preglednost in sledljivost v vsej dobavni verigi; meni, da bi bila pomemben korak v to smer zahteva, da se za vstop na trg EU obvezno zagotovijo podatki o vseh dobaviteljih;

10.    poziva Komisijo, naj oblikuje pravno zavezujoče in izvršljive predloge o potrebni skrbnosti na področju človekovih pravic, da bi odkrili dejanske in potencialne kršitve v dobavni verigi podjetij s sedežem v EU ter da bi v okviru vodilne pobude za odgovorno upravljanje dobavne verige v oblačilnem sektorju zagotovili učinkovite rešitve;

11.    poziva Komisijo, Evropski svet in države članice, naj uvedejo zakonodajni predlog o zavezujočih in izvršljivih mehanizmih za družbeno odgovornost podjetij, ki bi se uporabljali za podjetja s sedežem v EU in njihove podrejene družbe, ki delujejo v tretjih državah, da bi bili dolžni spoštovati socialne, delovne in okoljske standarde v vsej dobavni verigi; obžaluje, da so države članice glasovale proti resoluciji Sveta OZN za človekove pravice, ki je bila sprejeta 26. junija 2014 in s katero je bila ustanovljena medvladna delovna skupina z nalogo, naj razvije pravno zavezujoč instrument za urejanje dejavnosti nadnacionalnih korporacij, obenem pa poziva evropske institucije in države članice, naj tesno sodelujejo z OZN, da bi to dosegli;

12.    je seznanjen, da je bil bangladeški zakon o delovnih razmerjih po nesreči v poslopju Rana Plaza revidiran; izraža pa nezadovoljstvo, da bangladeška vlada kljub številnim obljubam ni izdala izvedbenih pravih in predpisov k zakonu; odločno jo poziva, naj to nemudoma stori in takoj odpravi zahtevo, da morajo sindikati doseči vsaj 30-odstotno včlanjenost; poudarja, da bo odlašanje razumljeno kot nepripravljenost vlade na ukrepanje, ki je potrebno za zrelejši sistem razmerij med delodajalci in delavci;

13.    poziva bangladeško vlado, naj do druge obletnice trajnostnega sporazuma julija 2015 izpolni vse svoje obveznosti iz njegovih oddelkov I in II, ter poudarja, naj dodatno dopolni bangladeški zakon o delovnih razmerjih; vztraja, da je treba v celoti spoštovati konvenciji Mednarodne organizacije dela št. 87 in 98 ter da morata veljati za vse delavce, tudi tiste, ki delajo v conah izvozne proizvodnje, kjer so sindikati še vedno prepovedani, za delovne razmere ter zdravstvene in varnostne standarde pa je znano, da so izredno slabi;

14.    je razočaran, da bangladeška vlada ni samo zamudila dogovorjenega roka, saj naj bi do konca leta 2013 zaposlila dodatnih 200 inšpektorjev, marveč tega še vedno ni storila; opaža resne pomanjkljivosti v poročanju in rednih naknadnih inšpekcijah, ki so odločilnega pomena za napredek in preprečitev nesreč v prihodnje; ponavlja stališče mednarodnih sindikatov, ki poudarjajo, da je bistvenega pomena zaposliti in usposobiti delovne inšpektorje ter zagotoviti njihovo neodvisnost in nepristranskost; zato poziva bangladeško vlado, naj stori vse potrebno za izpolnitev teh ciljev;

15.    se zaveda in pozdravlja, da je bilo v sektorju konfekcijskih oblačil priznano večje število sindikatov (275 od leta 2013), a poudarja, da zastopajo zgolj majhen delež štirih milijonov delavcev, večinoma žensk, v več kot 5000 oblačilnih in tekstilnih tovarnah ter da je sindikatom odvzeta pravica do sodelovanja v kolektivnih pogajanjih; ugotavlja tudi, da se je proces priznavanja leta 2014 upočasnil in da so 26 % vseh vlog zavrnili iz na prvi pogled samovoljnih razlogov;

16.    nujno poziva Združenje proizvajalcev in izvoznikov oblačil Bangladeša, naj spoštuje in izplačuje vsaj dogovorjeno minimalno plačo za ta sektor; je trdno prepričan, da ta plača še vedno ne pokriva osnovnih potreb delavcev v tem sektorju in da jo je treba povišati, kot zahtevajo sindikati; poziva bangladeško vlado, naj zagotovi, da bodo delodajalci v oblačilnem sektorju pravočasno izplačevali vse plače;

17.    je zgrožen nad vsesplošno protisindikalno nastrojenostjo in zatiranjem sindikatov v tej državi, ki jo kažejo dobro dokumentirani povračilni ukrepi proti sindikalistom in primeri fizičnega nasilja zoper sindikalne vodje in aktiviste, med drugim umor sindikalnega vodje Aminula Islama; zagovarja pravico delavcev v Bangladešu, da ustanavljajo in registrirajo neodvisne sindikate ter se vanje vključujejo brez strahu pred nadlegovanjem; poziva bangladeško vlado, naj zagotovi spoštovanje teh temeljnih pravic in naj morilce Aminula Islama privede pred sodišče;

18.    poudarja, da nenehno kršenje delavskih in sindikalnih pravic v Bangladešu odraža naraščajoče izginjanje temeljnih in demokratičnih pravic pod sedanjo vlado, ki jo vodi Šejk Hasina; ponavlja, da obsoja nepretrgano vladno zatiranje pripadnikov opozicije, sindikalistov, zagovornikov človekovih pravic in novinarjev; vztraja, da je treba vedno spoštovati temeljne demokratične pravice, kot sta pravica do zbiranja in izražanja;

19.    meni, da je obstoj demokratičnih sindikalnih struktur povsod po svetu bistven instrument v prizadevanjih za boljše zdravstvene in varnostne standarde ter delovne razmere, vključno z višjimi plačami; meni, da so sklenjeni sporazumi izredno pomemben korak za preprečitev podobnih nesreč s hudimi posledicami, kot se je zgodila v poslopju Rana Plaza; vztraja, da to ne velja samo za Bangladeš, marveč tudi za druge države, ki se soočajo s podobno negotovimi razmerami, zlasti v sektorju konfekcijskih oblačil;

20.    meni, da sedanji način proizvodnje in prevlade multinacionalnih trgovcev na drobno in blagovnih znamk v sektorju konfekcijskih oblačil v Bangladešu in drugih državah odpira resna vprašanja o trajnosti in upravičenosti gospodarskega sistema, ki sloni na očitnem nespoštovanju delavskih in sindikalnih pravic, nizkih plačah in izkoriščanju, da lahko doseže promet in dobiček, ki ju potrebuje za preživetje v globaliziranem kapitalističnem gospodarstvu; poudarja, da so v sektorju konfekcijskih oblačil potrebne globalne rešitve, da ne bi izkoriščali enih delavcev proti interesom drugih;

21.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Bangladeša, visokemu komisarju OZN za človekove pravice, generalnemu sekretarju Združenih narodov ter generalnemu direktorju Mednarodne organizacije dela.

(1)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0026.

(2)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0100.

(3)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0516.

(4)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0045.

(5)

Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0024.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov