Postopek : 2015/2589(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0365/2015

Predložena besedila :

B8-0365/2015

Razprave :

Glasovanja :

PV 29/04/2015 - 10.66
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0175

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 142kWORD 96k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0363/2015
27.4.2015
PE555.139v01-00
 
B8-0365/2015

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o drugi obletnici zrušitve poslopja Rana Plaza in napredku glede bangladeškega trajnostnega sporazuma (2015/2589(RSP))


Jean Lambert, Ska Keller, Yannick Jadot, Ulrike Lunacek, Monika Vana, Karima Delli, Judith Sargentini, Davor Škrlec v imenu skupine Verts/ALE

Resolucija Evropskega parlamenta o drugi obletnici zrušitve poslopja Rana Plaza in napredku glede bangladeškega trajnostnega sporazuma (2015/2589(RSP))  
B8‑0365/2015

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Bangladešu, zlasti tistih z dne 23. maja 2013 o delovnih pogojih ter zdravstvenih in varnostnih standardih po nedavnih požarih v tovarnah in po zrušitvi stavbe v Bangladešu(1), 17. januarja 2013 o nedavnih žrtvah požarov v tekstilnih tovarnah, zlasti v Bangladešu(2), 6. septembra 2007(3) in 10. julija 2008(4),

–       ob upoštevanju svojih resolucij z dne 25. novembra 2010 o človekovih pravicah ter o socialnih in okoljskih standardih v mednarodnih trgovinskih sporazumih(5) in o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v mednarodnih trgovinskih sporazumih(6),

–       ob upoštevanju sporazuma o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Ljudsko republiko Bangladeš o partnerstvu in razvoju(7),

–       ob upoštevanju skupne izjave nekdanjega evropskega komisarja za trgovino Karla De Guchta in nekdanjega komisarja za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje Lászla Andorja o prvem letnem pregledu bangladeškega trajnostnega sporazuma,

–       ob upoštevanju okvira za promocijo varnosti in zdravja pri delu Mednarodne organizacije dela (2006, C–187) ter Konvencije za varnost in zdravje pri delu (1981, C–155), ki ju Bangladeš ni ratificiral, prav tako ne njunih priporočil (R–197); ob upoštevanju Konvencije o inšpekciji dela (1947, C–081), ki jo je podpisal Bangladeš, ter njenih priporočil (R–164),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije „Obnovljena strategija EU za družbeno odgovornost podjetij za obdobje 2011–2014“ (COM(2011)0681) in rezultatov javnega posvetovanja o delu Komisije na področju usmeritve njene politike družbene odgovornosti gospodarskih družb po letu 2014,

–       ob upoštevanju svojih nedavnih poročil o družbeni odgovornosti gospodarskih družb: upravičljivo, pregledno in odgovorno poslovno ravnanje in trajnostna rast ter o družbeni odgovornosti gospodarskih družb: spodbujanje interesov družbe in pot k trajnostnemu in vključujočemu okrevanju,

–       ob upoštevanju vodilnih načel Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah, ki so za vlade in družbe okvir za varstvo in spoštovanje človekovih pravic in jih je junija 2011 sprejel Svet za človekove pravice,

–       ob upoštevanju predloga Komisije o uredbi o vzpostavitvi sistema Unije o potrebni skrbnosti v oskrbovalni verigi, katerega cilj je prenesti v zakonodajo smernice OECD o potrebni skrbnosti za odgovorne verige oskrbovanja z minerali z območij, prizadetih zaradi konfliktov, in območij z visokim tveganjem;

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker imata EU in Bangladeš dobre in dolgotrajne odnose, ki med drugim temeljijo na sporazumu o sodelovanju za partnerstvo in razvoj, splošnem sistemu preferencialov in shemi „Vse razen orožja“;

B.     ker se je 24. aprila 2013 zrušila Rana Plaza, stavba v Savarju v predmestju Dake, v kateri je bilo več tovarn oblačil, kar je povzročilo smrt več kot 1100 oseb, okrog 2500 pa je bilo ranjenih;

C.     ker je Bangladeš pred to nesrečo postal druga največja izvoznica oblačil na svetu po Kitajski, z enimi najnižjih plač v oblačilni industriji, kjer tekstilna industrija predstavlja skoraj 85 % vsega izvoza; ker je bilo 60 % tam narejenih oblačil izvoženih v EU, ki je največje izvozno tržišče Bangladeša; ker je od prihodkov iz tega sektorja neposredno odvisna četrtina prebivalcev te države;

D.     ker so po prenehanju veljavnosti sporazuma o tekstilu (Multi-Fibre Agreement) in zaradi visoke delovne intenzivnosti sektorja konfekcijskih oblačil države, kot so Kitajska, Bangladeš, Indija in Vietnam, postale svetovne proizvajalke; ker je reorganizacija sektorja na podlagi modela celovite vrednostne verige pomenila, da je mogoče pridobiti naročilo samo z boljšo produktivnostjo in nadaljnjim zniževanjem stroškov proizvodnje, zaradi česar je delovna sila Bangladeša in drugih držav v razvoju postala zlasti ranljiva;

E.     ker so se plače v Bangladešu, Kambodži in Šrilanki, kjer je gospodarstvo močno odvisno od sektorja konfekcijskih oblačil, znižale, čeprav se je močno povečalo število proizvodnih obratov in zvišalo zaposlovanje;

F.     ker je glede na podatke mednarodnega delavskega foruma od leta 2005 v Bangladešu v tovarniških požarih umrlo več kot 600 delavcev tovarn oblačil, medtem ko na podlagi poročil organizacij za človekove pravice nihče od lastnikov tovarn ali uprave zaradi tega ni bil priveden pred sodišče;

G.     ker je bil lastnik tovarne Rana Plaza, Sohel Rana, aretiran nekaj dni po nesreči, njemu in 40 lastnikom različnih tovarn, ki so se nahajale v poslopju, pa sedaj grozi obtožba zaradi umora;

H.     ker je bilo zrušeno poslopje Rana Plaza zgrajeno nezakonito in ni izpolnjevalo varnostnih standardov; ker je zaradi resnih pomislekov glede varnosti po nesreči prišlo do dokončnega zaprtja 32 tovarn in delnega zaprtja 26 tovarn v Bangladešu; ker številne tovarne še niso zvišale svojih standardov na zadostno raven;

I.      ker so predstavniki bangladeške vlade, lokalnih proizvajalcev oblačil, mednarodnih znamk oblačil, lokalnih in mednarodnih sindikatov in mednarodnih nevladnih organizacij 24. aprila 2013 podpisali dogovor o ustanovitvi odškodninskega sklada Rane Plaze, iz katerega bi izplačali odškodnine žrtvam nesreče in njihovim družinam; ker je bil za kritje vseh odškodninskih zahtev določen znesek 30 milijonov dolarjev; ker so zbrani prostovoljni prispevki gospodarskih družb do 24. aprila 2015 znašali 27 milijonov dolarjev, kar je tri milijone manj od načrtovanega; ker če v skladu ne bo dovolj sredstev, ne bo mogoče plačati stroškov zdravljenja žrtev, ki potrebujejo dolgotrajno zdravstveno oskrbo;

J.      ker je nesreča Rana Plaza spodbudila EU, da je skupaj z bangladeško vlado in Mednarodno organizacijo dela julija 2013 oblikovala pakt za trajno izboljševanje na področju pravic delavcev in varnosti v tovarnah konfekcijske in pletilne industrije v Bangladešu (trajnostni sporazum), v katerem se je Bangladeš zavezal, da bo sprejel ukrepe za izboljšanje standardov na področju dela in delovnih pogojev v sektorju konfekcijskih oblačil v državi;

K.     ker je bil oktobra 2014 opravljen prvi pregled sporazuma, pri katerem se je izkazalo, da mora bangladeška vlada kljub napredku sprejeti nadaljnje pomembne korake, zlasti na področju izboljšanja in izvajanja delovne zakonodaje, izboljšanja pravic delavcev v conah izvozne proizvodnje in zaposlovanja večjega števila delovnih inšpektorjev; ker bo drugi pregled sporazuma opravljen jeseni 2015;

L.     ker je bil zakon o delovnih razmerjih spremenjen julija 2013; ker še vedno ne dosega mednarodnih standardov, delavci v Bangladešu pa z veliko težavo uveljavljajo svoje temeljne delavske pravice, ne da bi se jim to maščevalo; ker je zelo malo sindikatov, ki se uspejo pogajati o kolektivnih pogodbah;

M.    ker po letu in pol bangladeška vlada še ni sprejela izvedbenih aktov, povezanih z zakonom o delovnih razmerjih; ker je izvajanje zakona nujni pogoj za upravičenost do programa Better Work Programme (program o boljšem delu) v okviru Mednarodne organizacije dela in sporazuma o požarni in gradbeni varnosti v Bangladešu;

N.     ker je v Bangladešu 10 % delavcev v sektorju konfekcijskih oblačil zaposlenih v conah izvozne proizvodnje; ker je bangladeška vlada julija 2014 sprejela nov zakon o delu v conah izvozne proizvodnje, vendar ta določa, da je med drugim prepovedano ustanavljanje sindikatov v teh conah, ter delovnim sodiščem in pritožbenim delovnim sodiščem v teh conah podeljuje pristojnosti in funkcije, ki so v primerjavi s splošnimi delovnimi in pritožbenimi delovnimi sodišči zelo omejene; ker združenja za socialno varnost delavcev nimajo enakih pravic in privilegijev kot sindikati;

O.     ker je bilo od začetka leta 2013 v oblačilni industriji registriranih približno 300 novih sindikatov; ker je bilo leta 2014 zavrnjenih 66 vlog za registracijo, kar je 26 % vseh vloženih vlog; ker je vlada v letu 2015 zavrnila večino vlog za registracijo, kar je storila brez navedbe zakonskih razlogov in na način, ki kaže, da so tarča neodvisni sindikati, ki so se do sedaj izkazali za najuspešnejše organizatorje;

P.     ker je bilo od sprejetja sporazuma prijavljenih vsaj 45 resnih dejanj proti sindikatom – nekaj jih je bilo tudi nasilnih –, ki so jih izvedli različni akterji;

Q.     ker je bilo v Bangladešu pred nesrečo zaposlenih samo 92 inšpektorjev, ki so nadzorovali približno 5000 tovarn konfekcijskih oblačil in drugih panog v tej državi; ker se je bangladeška vlada zavezala, da bo do konca leta 2013 zaposlila dodatnih 200 inšpektorjev; ker pa tega cilja ni dosegla in jih je do sedaj zaposlila dodatnih 173; ker se inšpekcijski pregledi na področju dela še vedno ne izvajajo dovolj pogosto in so neučinkoviti, zlasti kar zadeva izpolnjevanje delovnih standardov;

R.     ker je pravno zavezujoči sporazum o požarni in gradbeni varnosti med blagovnimi znamkami in sindikati, ki zajema skoraj polovico tovarn, ki delajo za izvozni trg, in dva milijona delavcev v Bangladešu, do sedaj podpisalo 175 modnih znamk in trgovcev na drobno; ker je zavezo za varnost delavcev v Bangladešu, enostranski sporazum, katerega cilj je izboljšati varnost v tovarnah, podpisalo 26 drugih severnoameriških podjetij, kot sta Walmart in Gap, vendar v njej nista zajeti vloga sindikatov in obveznost, da znamke prispevajo k sanaciji;

S.     ker je Bangladeš precej napredoval pri zmanjšanju razlik med spoloma v družbi, saj je uspešno izpolnil tretji razvojni cilj tisočletja na področju enakosti med spoloma; ker je v sektorju konfekcijskih oblačil zaposlenih 3,2 milijona žensk od skupno 4 milijonov delavcev; ker njihova zaposlenost pogosto pozitivno vpliva na njihov položaj v skupnosti in družini;

T.     ker so tekstil in oblačila drugi najbolj razširjeni izdelki na trgu in ker je tekstilna industrija eden od sektorjev, ki najbolj onesnažujejo; ker predenje, tkanje in proizvodnja industrijskih vlaken ogrožajo kakovost zraka, pri barvanju in tiskanju se porabijo ogromne količine vode in kemikalij, v ozračje pa se sproščajo številne nevarne snovi, ki so še zlasti škodljive za delavce, potrošnike in okolje;

U.     ker bi po ocenah bangladeškega združenja za pravice delavcev uskladitev 5000 tovarn oblačil z zahodnimi varnostnimi standardi v petih letih pomenila zvišanje tovarniške cene vseh 7 milijard kosov oblačil, ki jih Bangladeš vsako leto proda zahodnim znamkam, za manj kot 10 centov; ker ni podatkov o tem, da bi se cene oblačil in tekstilnih izdelkov v zadnjih dveh letih zvišale;

V.     ker v sektorju konfekcijskih oblačil prevladujejo veliki trgovci na drobno ter proizvajalci in trgovci znamk, ki obvladujejo globalne proizvodne mreže in neposredno določajo specifikacije glede dobave; ker v kontekstu globalne industrije proizvajalci oblačil in tekstila pogosto nimajo izbire in so primorani sprejeti nižje cene, zvišati standarde kakovosti, skrajšati roke dobave, znižati minimalne količine in prevzeti čim več tveganja;

W.    ker bi značilnosti sektorja konfekcijskih oblačil, kot so močni pritiski konkurence, neenakomerno razporejena moč in konkurenca med državami v razvoju, da bi pritegnile tuje naložbe, utegnile ovirati prizadevanja vlade pri vprašanjih, povezanih s pravicami in varnostjo delavcev;

X.     ker so evropski državljani vložili številne peticije in organizirali kampanje, s katerimi so zahtevali večjo odgovornost znamk oblačil pri zagotavljanju, da se njihovi izdelki proizvajajo na etičen način;

1.      se na drugo obletnico spominja žrtev tragedije poslopja Rana Plaza, ene najhujših industrijskih nesreč vseh časov, in izreka sožalje tistim, ki so bili v nesreči poškodovani ali so postali invalidi, ter prizadetim družinam;

2.      poziva blagovne znamke, ki izvirajo iz stavbe Rana Plaza, ali so tesno povezane z Bangladešem, in bangladeške oblasti, naj poskrbijo zato, da se bodo družinam žrtev čim prej dodelili preostali trije milijoni USD iz 30-milijonskega odškodninskega sklada; obžaluje, da ob drugi obletnici nesreče še ni bila izpolnjena zahteva glede izplačila dogovorjenih odškodnin;

3.      spominja, da je namen sporazuma o stavbi Rana Plaza, ki zagotavlja podlago za oblikovanje odškodninskega sklada, postaviti temelje za izpolnitev dolgoročnega cilja zagotovitve stalnega in vzdržnega sistema odškodnin; spodbuja bangladeško vlado, naj v okviru nacionalnega tripartitnega akcijskega načrta izpolni svojo zavezo, da bo oblikovala stalni nacionalni sistem zavarovanja za nesreče pri delu, ki bo v Bangladešu v prihodnje dejansko spremenil razmere v zvezi z zdravjem in varnostjo pri delu;

4.       je seznanjen, da je bila v okviru sporazuma in skupine Alliance opravljena inšpekcija vseh tovarn v okviru njunih pristojnosti; poziva bangladeško vlado, naj te ukrepe dopolni s hitro izvedbo inšpekcij tovarn v njeni pristojnosti, in sprejme ustrezne popravne ukrepe; pozdravlja prizadevanja proizvajalcev, ki želijo izboljšati standarde; spodbuja k boljšemu sodelovanju v okviru sporazuma in skupine Alliance in sistematični izmenjavi poročil o inšpekcijah v tovarnah, da bi se izognili podvojevanju dela in dvojnim standardom; poziva skupino Alliance, naj svoja poročila objavi tudi v Bangladešu in jih opremi s slikami, tako da bodo dostopna vsem v državi;

5.      ugotavlja, da je minimalna plača v oblačilni industriji kljub povečanju v letu 2013 še vedno majhna, in poziva vlado, naj v polnem sodelovanju s sindikati in delodajalci določi minimalno plačo, ki bo omogočila preživljanje; poleg tega poziva vlado, naj poskrbi za to, da bodo vse tovarne oblačil dejansko izplačale plače, ki jih dolgujejo;

6.      je seznanjen z ukrepi Bangladeša za spremembe in dopolnitve delovnega prava; obžaluje, da se niso začele obravnavati številne omejitve svobode združevanja delavcev, in da pravo še vedno ni usklajeno s konvencijama Mednarodne organizacije dela 87 o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic in 98 o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja; poziva bangladeško vlado in parlament, naj prednostno sprejmeta pravila in predpise, potrebne za učinkovito izvajanje delovnega prava;

7.      je zaskrbljen zaradi razmer v conah izvozne proizvodnje (export processing zones –EPZ) in poudarja, da bi delavci v teh conah morali imeti enake pravice kot delavci v preostalih delih države; močno obžaluje, da predlagani zakon o delavnih razmerjih v EPZ delavcem še vedno prepoveduje ustanavljanje sindikatov v EPZ in na splošno znižuje raven pravic delavcev ter poudarja, da združenja za socialno varnost delavcev nikakor nimajo pravic in privilegijev, primerljivih s sindikati; poziva bangladeško vlado, naj delovno pravo takoj razširi tudi na EPZ;

8.      pozdravlja, da je bilo od začetka leta 2013 v oblačilni industriji registriranih 300 novih sindikatov, vendar zelo obžaluje, da po podatkih približno 30 na novo registriranih sindikatov ni več dejavnih zaradi hudih, včasih celo nasilnih, povračilnih ukrepov proti sindikatom, in da je bilo zaradi zaprtja tovarn razpuščenih še dodatnih 30 sindikatov; ugotavlja, da na novo registrirani sindikati predstavljajo 4 % delovne sile v industriji konfekcijskih oblačil; je zaskrbljen zaradi naraščajočih groženj, nadlegovanja in fizičnega nasilja nad predstavniki delavcev in zato odločno poziva bangladeško vlado, naj takoj in pregledno začne učinkovito odpravljati nepoštene delovne prakse in v ta namen sprejme potrebne ukrepe za preprečevanje, preiskovanje in preganjanje prekrškov, vključno z diskriminacijo sindikatov in maščevanjem; je prepričan, da sta ustrezno usposabljanje in ozaveščanje o delavskih pravicah učinkovita načina za zmanjšanje diskriminacije, uperjene proti sindikatom;

9.      razume težave, povezane z napredkom pri zaposlovanju inšpektorjev, saj je treba osebje pred nastopom službe najprej ustrezno usposobiti; kljub temu obžaluje, da aprila 2015 še ni bil izpolnjen niti cilj, da se do konca leta zaposli dodatnih 200 inšpektorjev, in poudarja, je to število inšpektorjev veliko nižje od števila, potrebnega za nadzor industrije, v kateri so zaposleni štirje milijoni delavcev; poudarja, da bi morali imeti inšpektorji za delo pooblastila za kaznovanje kršilcev delovnega prava in da bi morale biti kazni odvračalne ter dejansko izvedene;

10.    verjame, da je možno do drugega pregleda trajnostnega sporazuma, ki bo jeseni 2015, doseči velik napredek glede vseh vprašanj, povezanih z delom in varnostjo;

11.    meni, da veliki trgovci na drobno, proizvajalci znamk in trgovci z njimi veliko pripomorejo k temu, da države proizvajalke še niso izboljšale delovnih pogojev in plač; je prepričan, da bi lahko ustvarili pravičnejšo tržno strukturo in družbene razmere, če bi te družbe vzdolž svoje celotne dobavne verige spoštovale mednarodno sprejete standarde družbene odgovornosti podjetij, zlasti nedavno posodobljene smernice OECD za multinacionalna podjetja, deset načel globalnega dogovora Združenih narodov, usmerjevalne standarde ISO 26000 o družbeni odgovornosti, deklaracijo Mednarodne organizacije dela o tristranskih načelih v zvezi z multinacionalnimi družbami in socialno politiko ter vodilna načela Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah;

12.    poziva OECD, naj z vsemi deležniki začne proces za odgovorne dobavne verige tekstilnih izdelkov in oblačil, da bi pripravila praktične smernice o potrebni skrbnosti v skladu s smernicami OECD za multinacionalna podjetja in deklaracijo Mednarodne organizacije dela o tristranskih načelih v zvezi z multinacionalnimi družbami in socialno politiko, s katerimi bi družbe zagotovile, da se bodo njihovi izdelki proizvajali izključno v tovarnah, ki v dosledno spoštujejo varnostne standarde in delavske pravice; meni, da bi omenjene smernice o potrebni skrbnosti morale dopolnjevati in okrepiti potekajoča mednarodna in nacionalna prizadevanja in da bi se lahko uporabile kot osnova za prihodnje zakonodajne pobude in pobude za označevanje glede odgovornih dobavnih verig tekstilnih izdelkov in oblačil;

13.    poziva Komisijo, naj uvede zakonodajo, po kateri bodo morale družbe, ki želijo delovati na evropskem trgu, v skladu z evropsko zakonodajo, dati informacije o celotni dobavni verigi svojih izdelkov, kot določajo vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah in smernice OECD za multinacionalna podjetja, ki bodo med drugim zajemale preglednost dobavne verige vse do proizvodnega obrata;

14.    poziva Svet in Komisijo, naj vključita obvezno in izvršljivo klavzulo o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v vse dvostranske trgovinske in naložbene sporazume, ki jih podpisuje EU, s katero bodo evropski vlagatelji primorani spoštovati načela družbene odgovornosti gospodarskih družb, kot so določena na mednarodni ravni, vključno s posodobljenimi smernicami in standardi OECD iz leta 2010, kot so jih določili ZN (zlasti vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah), Mednarodna organizacija dela in EU; predlaga, naj se ta klavzula uskladi z obstoječimi standardi in pojmi, da se zagotovita primerljivost in poštenost, ter naj vsebuje ukrepe za spremljanje dejanskega izvajanja teh načel na ravni EU;

15.    se zaveda, da je zaposlitev v industriji oblačil pomagala milijonom revnih kmečkih žena v Bangladešu in drugod, da so zbežale pred pomanjkanjem in odvisnostjo od moške pomoči; ugotavlja, da delovno silo, ki ni v sindikatih, tvorijo predvsem nekvalificirani delavci in ženske v sektorju konfekcijskih oblačil v državah v razvoju, ki velikokrat nimajo druge izbire, kot da se sprijaznijo z nizkimi plačami, slabimi delovnimi pogoji in prilagodljivimi oblikami dela, če želijo obdržati službo; se zaveda, da je napredek glede zaščite delavcev in njihovih pravic nujen za okrepitev vloge žensk in poudarja, da je treba povečati zastopanost žensk v sindikatih, med drugim tudi v na novo ustanovljenih v Bangladešu, in pozdravlja, da trajnostni sporazum priznava pomen krepitve vloge žensk za izboljšanje delovnih standardov;

16.    je prepričam, da bi se že z majhnim povečanjem cen končnih izdelkov, ki jih plačajo potrošniki, lahko bistveno izboljšale socialne razmere delavcev, in da je napočil čas za pogajanja o ustrezni minimalni plači v sektorju oblačil po vsem svetu;

17.    zahteva, naj v prihodnosti v trgovinskih sporazumih EU s tretjimi državami varnost in zdravje pri delu zasedata pomembnejše mesto kot del programa o dostojnem delu, ter da EU nudi tehnično pomoč za izvajanje teh določb, da ne bodo ovirale trgovine;

18.    poziva, naj se oblikuje nadnacionalni sistem pravnega sodelovanja med EU in tretjimi državami podpisnicami dvostranskih trgovinskih sporazumov, da se zagotovi učinkovit dostop do sodnega varstva za žrtve v državi, v kateri multinacionalke kršijo socialno ali okoljsko zakonodajo ali ne spoštujejo obvez glede družbene odgovornosti gospodarskih družb ali poštene izmenjave praks, ter podpre uvedba mednarodnih sodnih postopkov, da se po potrebi zagotovi kaznovanje podjetij, ki so kršila zakone;

19.    ugotavlja, da je imela pobuda „Vse razen orožja“ pomembno vlogo za gospodarski razvoj Bangladeša in da je prispevala k izboljšanju materialnih pogojev milijonov ljudi, zlasti žensk; je kljub temu prepričan, da se lahko brez zdravega pogojevanja glede človekovih in pravic delavcev zaradi pobude „Vse razen orožja“ in splošnega sistema preferencialov še poslabšajo nizki standardi zaščite delavcev in ogrozi dostojno delo;

20.    poziva Komisijo, naj v okviru svojega mehanizma spremljanja in ocenjevanja splošnega sistema preferencialov poskrbi za to, da bo Bangladeš začel spoštovati mednarodno priznane človekove pravice ter konvencije o delavcih in okolju;

21.    spodbuja podpredsednico/visoko predstavnico Mogherini in komisarko Malmström, naj v razprave o nadaljnji preferencialni trgovini z Bangladešem in ostalimi državami še naprej vključujeta ratifikacijo temeljnih standardov Mednarodne organizacije dela, zdravstvene in varnostne inšpekcije in svobodo združevanja;

22.    priznava napredek Bangladeša pri vključevanju deležnikov in sprejemanju zavez o izboljšanju razmer na terenu; poziva še več evropskih družb, naj pristopijo k sporazumu Accord, in spodbuja k oblikovanju podobnih sporazumov v preostalih državah z velikim tveganjem;

23.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladi in parlamentu Bangladeša ter generalnemu direktorju Mednarodne organizacije dela.

(1)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0230.

(2)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0027.

(3)

UL C 187 E, 24.7.2008, str. 240.

(4)

UL C 294 E, 3.12.2009, str. 77.

(5)

UL C 99 E, 3.4.2012, str. 31.

(6)

UL C 99 E, 3.4.2012, str. 101.

(7)

UL L 118, 27.4.2001, str. 48.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov