Postopek : 2015/2589(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0368/2015

Predložena besedila :

B8-0368/2015

Razprave :

Glasovanja :

PV 29/04/2015 - 10.66
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0175

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 146kWORD 88k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0363/2015
27.4.2015
PE555.142v01-00
 
B8-0368/2015/rev

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o drugi obletnici zrušitve poslopja Rana Plaza in napredku glede bangladeškega trajnostnega sporazuma (2015/2589(RSP))


Victor Boștinaru, Jörg Leichtfried, David Martin, Bernd Lange, Linda McAvan, Richard Howitt, Viorica Dăncilă, Agnes Jongerius, Jude Kirton-Darling, Emmanuel Maurel, Marlene Mizzi, Victor Negrescu, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Siôn Simon, Jutta Steinruck, Martina Werner, Elena Valenciano, Afzal Khan, Alessia Maria Mosca, Maria Arena, Eric Andrieu, Pedro Silva Pereira, Norbert Neuser, Josef Weidenholzer, Liisa Jaakonsaari, Arne Lietz, Zigmantas Balčytis, Neena Gill, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Michela Giuffrida, Nicola Danti, Sorin Moisă, Enrique Guerrero Salom, Enrico Gasbarra, Andi Cristea v imenu skupine S&D

Resolucija Evropskega parlamenta o drugi obletnici zrušitve poslopja Rana Plaza in napredku glede bangladeškega trajnostnega sporazuma (2015/2589(RSP))  
B8‑0368/2015

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju sporazuma o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Bangladešem iz leta 2001,

–       ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Bangladešu, zlasti z dne 14. januarja 2014(1), 21. novembra 2013(2) in 14. marca 2013(3),

–       ob upoštevanju posodobljenih smernic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za multinacionalna podjetja iz leta 2011,

–       ob upoštevanju vodilnih načel Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah,

–       ob upoštevanju deklaracije Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu,

–       ob upoštevanju svetovnega pakta Združenih narodov o človekovih pravicah, delu, okolju in preprečevanju korupcije,

–       ob upoštevanju sporazuma za trajno izboljševanje pravic delavcev in varnosti v tovarnah konfekcijske in pletilne industrije v Bangladešu,

–       ob upoštevanju deklaracije Združenih narodov iz Johannesburga o trajnostni potrošnji in proizvodnji za spodbujanje socialnega in gospodarskega razvoja,

–       ob upoštevanju vodilnih načel Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah, ki za vlade in družbe predstavljajo okvir za varstvo in spoštovanje človekovih pravic in jih je junija 2011 sprejel Svet za človekove pravice,

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. februarja 2013 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb: upravičljivo, pregledno in odgovorno poslovno ravnanje in trajnostna rast(4) in o družbeni odgovornosti gospodarskih družb: spodbujanje interesov družbe in pot k trajnostnemu in vključujočemu okrevanju(5),

–       ob upoštevanju predloga uredbe o vzpostavitvi sistema Unije o potrebni skrbnosti v dobavni verigi, ki ga je podala Komisija in katerega cilj je v zakonodajo prenesti smernice OECD o potrebni skrbnosti za odgovorne verige oskrbovanja z minerali z območij, prizadetih zaradi konfliktov, in območij z visokim tveganjem ;

–       ob upoštevanju programa Better work Mednarodne organizacije dela v Bangladešu, ki se je začel izvajati oktobra 2013,

–       ob upoštevanju osnutka zakona (št. 2578) v zvezi s potrebno skrbnostjo nadrejenih podjetij in glavnih izvajalskih družb, ki ga je 30. marca 2015 v prvi obravnavi sprejela francoska državna skupščina,

–       ob upoštevanju trajnostnega sporazuma za trajno izboljševanje na področju pravic delavcev in varnosti v tovarnah konfekcijske in pletilne industrije v Bangladešu,

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker se je 24. aprila 2013 v Savarju v Bangladešu zrušilo poslopje Rana Plaza, zaradi česar je umrlo 1.100 ljudi, več tisoč pa je bilo poškodovanih;

B.     ker je v požaru v tovarni Tazreen (okrožje Ašulija, Daka, Bangladeš) 24. novembra 2012 umrlo najmanj 112 ljudi, v požaru v Karačiju (Pakistan) septembra 2012 pa 289 ljudi;

C.     ker je bilo zrušeno poslopje Rana Plaza zgrajeno nezakonito in ni izpolnjevalo varnostnih standardov; ker so zaradi resnih pomislekov v Bangladešu po nesreči trajno zaprli 29 tovarn, delno pa 17; ker številne tovarne svojih standardov še niso zvišale na zadovoljivo raven;

D.     ker konfekcijska industrija v Bangladešu že nekaj desetletij strmo raste in je druga največja na svetu, plače v tem sektorju pa kljub povečanju proizvodne zmogljivosti in števila delovnih mest še vedno padajo;

E.     ker je v konfekcijski industriji v Bangladešu zaposlenih približno štiri milijone ljudi, od katerih je 80 % žensk, in ker ta industrija posredno omogoča preživljanje skoraj 40 milijonom ljudem, kar je približno četrtina bangladeškega prebivalstva;

F.     ker je EU po tragičnih dogodkih v poslopju Rana Plaza in zaradi pozivov Evropskega parlamenta k ukrepanju v sodelovanju z bangladeško vlado, ZDA in Mednarodno organizacijo dela julija 2013 oblikovala sporazum za trajno izboljševanje pravic delavcev in varnosti v tovarnah konfekcijske in pletilne industrije (trajnostni sporazum), ki vsebuje povzetek konkretnih obveznosti za to, da bi se pravice delavcev, zlasti svoboda združevanja in pravica do kolektivnega pogajanja, bolj spoštovale, da bi se izboljšala strukturna neoporečnost zgradb in bi se spodbujalo odgovorno ravnanje podjetij;

G.     ker je bil oktobra 2014 opravljen prvi pregled sporazuma, pri katerem se je izkazalo, da mora bangladeška vlada kljub napredku sprejeti nadaljnje pomembne korake, zlasti za izboljšanje in izvajanje delovne zakonodaje, večjih pravic delavcev v conah izvozne proizvodnje in zaposlitve večjega števila delovnih inšpektorjev; ker bo drugi pregled sporazuma opravljen jeseni 2015;

H.     ker je 13. maja 2013 bangladeški sporazum o požarni in gradbeni varnosti podpisalo 187 korporacij, ki proizvajajo oblačila, skupaj z globalnimi in lokalnimi sindikati, nevladnimi organizacijami in skupinami za pravice delavcev, 9. julija 2013 pa je bila ustanovljena zveza za varnost delavcev v Bangladešu, ki združuje 26 blagovnih znamk, v glavnem severnoameriških;

I.      ker je več kot 5.000 oseb, med katerimi so tisti, ki so jih vzdrževali umrli v nesreči v poslopju Rana Plaza, in tisti, ki so nesrečo preživeli, doslej prejelo le 70 % dolgovane odškodnine, pri čemer se je lani v obliki donacij od svetovnih blagovnih znamk, sklada bangladeškega predsednika vlade, sindikatov in civilne družbe zbralo približno 21 milijonov ameriških dolarjev;

J.      ker kljub temu, da je vse dogovorjeno glede plačila ostalih 30 % celotnega zahtevka, izplačilo zadnjega obroka ni mogoče, saj za to primanjkuje 8,5 milijona ameriških dolarjev, kar pomeni da bodo mnogi ranljivi upravičenci na ta znesek še čakali;

K.     ker evropski potrošniki še nikoli doslej niso v tolikšni meri zahtevali več informacij o izvoru proizvodov in pogojih, v katerih se ti proizvedejo, kot po tej nesreči, na kar opozarja nedavna peticija, ki jo je podpisalo milijon ljudi, v njej pa pozivajo podjetje Benetton, naj zviša plačilo in izboljša pogoje;

L.     ker revidirani bangladeški zakon o delu iz leta 2013 kljub nekaterim pozitivnim reformam še vedno ne izpolnjuje vseh mednarodnih standardov v zvezi s svobodo združevanja in pravico do kolektivnega pogajanja, na kar je v komentarju konvencij št. 87 in 98 opozoril odbor strokovnjakov Mednarodne organizacije dela, ter vsebuje omejitve pravic do popolnoma svobodne izvolitve predstavnikov, številne omejitve pravice do stavke in široka upravna pooblastila za preklic registracije sindikata in ker je vlada večkrat ponovila, da zakona ne namerava dodatno spreminjati;

M.    ker bangladeška vlada kljub večkratnim zagotovilom še ni izdala izvedbenih pravil in predpisov za ta zakon, kar ogroža prehod v trajnostno oblačilno industrijo;

N.     ker sindikati poročajo, da bangladeška vlada delavcem in zaposlenim, ki želijo ustanoviti odbore za varnost, kot je določeno v bangladeškem sporazumu o požarni in gradbeni varnosti, proaktivno preprečuje, da to storijo, in se pri tem sklicuje na pomanjkanje predpisov;

O.     ker je diskriminacija sindikatov zelo resen in vse večji problem, delodajalci namreč lahko odpustijo sindikalne aktiviste in se pri tem pretvarjajo, da niso seznanjeni z zahtevkom delavcev za ustanovitev sindikata;

P.     ker je Bangladeš kot ena izmed najmanj razvitih držav upravičen do brezcarinskega in kvot prostega dostopa do trga EU za vse svoje izdelke v skladu s pobudo Vse razen orožja, ki zajema 55 % državnega izvoza, veliko od tega oblačil in tekstila, in mora zato zagotoviti učinkovito izvajanje številnih temeljnih konvencij Združenih narodov in Mednarodne organizacije dela, ki se nanašajo na človekove pravice in pravice delavcev;

Q.     ker bo dostojno delo v svetovnih dobavnih verigah ključna točka na dnevnem redu konference Mednarodne organizacije dela leta 2016

R.     ker Evropska komisija prav zaradi zaskrbljenosti državljanov po tragičnem dogodku v okviru evropskega leta za razvoj 2015 začenja vodilno pobudo EU o odgovornem upravljanju dobavne verige v oblačilnem sektorju;

1.      se ob drugi obletnici tragedije Rana Plaza spominja njenih žrtev; želi spomniti, da požar v poslopju Rana Plaza predstavlja eno najbolj uničujočih industrijskih nesreč do zdaj, svoje sožalje pa izreka tudi vsem ranjenim v nesreči in žalujočim družinam;

2.      je zelo zaskrbljen, ker bangladeška vlada ne kaže prave zavezanosti resničnim spremembam, kamor lahko štejemo tudi neuspešen poskus leta 2013, da bi v delovni zakonik vnesla potrebne spremembe, tako da ta zakon ohranja številne ovire za uresničevanje svobode združevanja in pravice kolektivnega pogajanja, v conah izvozne proizvodnje še naprej prepoveduje sindikate in pomanjkljivo predpisuje učinkovito delovno inšpekcijo, s katero bi lahko dosegli izvrševanje delovnih standardov;

3.      poziva bangladeško vlado, naj kot prvo in glavno prednostno nalogo aktivno izvaja vse zaveze v okviru dogovora, da bi s tem začela reševati številne odprte probleme v oblačilnem sektorju;

4.      poziva bangladeško vlado, naj ob celovitem posvetovanju s tristranskim posvetovalnim svetom in s posebno pozornostjo namenjeno izvajanju konvencij Mednarodne organizacije dela št. 87 in 98 o svobodi združevanja in pravici do kolektivnega pogajanja nujno pripravi izvedbena pravila in predpise za delovni zakonik, pri tem pa zagotovi, da se bodo pravila in predpisi brez izjem spoštovali tudi v conah izvozne proizvodnje;

5.      je zelo zaskrbljen nad poročili, da so novoustanovljeni sindikati žrtev diskriminacije, odpuščanja in represije; je ogorčen nad zelo razširjeno diskriminacijo sindikatov, ki v Bangladešu prevladuje in na katero kažejo dokumentirani akti represije proti delavcem, ki so člani sindikatov, in dejanja fizičnega nasilja nad sindikalnimi voditelji in aktivisti, vključno z umorom sindikalnega vodje Aminula Islama; poziva bangladeško vlado, naj prednostno aretira in sodno preganja vse, ki so sodelovali v napadih na sindikaliste ter ta način naredi konec nekaznovanju za tovrstna kazniva dejanja in pošlje signal, da se nasilje nad sindikalisti ne dopušča;

6.      izraža zaskrbljenost, ker je vlada v letu 2015 zavrnila večino zahtevkov za registracijo sindikatov, kar je storila brez navedbe zakonskih razlogov in na način, ki kaže, da so tarča neodvisni sindikati, ki so se do sedaj izkazali za najuspešnejše organizatorje; poziva bangladeško vlado, naj registrira neodvisne sindikate in poskrbi za njihovo zaščito pred diskriminiranjem;

7.      obžaluje, da podjetja, katerih dobiček presega milijarde ameriških dolarjev, še vedno niso nakazala skupaj 8,5 milijonov dolarjev, potrebnih za izplačilo odškodnin po nesreči v poslopju Rana Plaza; poziva odgovorne mednarodne znamke, bangladeško vlado in predstavnike tamkajšnje industrije, naj takoj ukrepajo za odpravo tega primanjkljaja, da bi žrtve in njihove družine brez dodatnih zamud prejele odškodnino;

8.      globoko obžaluje, da je Benetton po mesecih izgovarjanja šele pred kratkim objavil, da bo v skrbniški sklad donatorjev prispeval 1,1 milijona ameriških dolarjev, kljub temu, da je glede na plačilno zmožnost in obseg sodelovanja s tovarnami v poslopju Rana Plaza obvezni prispevek ocenjen precej višje; podobno obžaluje, da so donacije prav vseh znamk, povezanih z Rana Plaza, nezadostne, kar pomeni, da te znamke ne izpolnjujejo svoje odgovornosti do žrtev, med njimi pa Mango, Matalan in Inditex svojih donacij sploh niso želele navesti, medtem ko so druge, npr. Walmart in The Children's Place, prispevale le minimalne zneske;

9.      ugotavlja, da pogajanja za odškodnino po požaru v tovarni Tazreen zdaj potekajo na isti osnovi kot za dogovor po nesreči v poslopju Rana Plaza; močno obžaluje stalne zamude in se zavzema, da bi se odškodnine izplačale pravočasno;

10.    pozdravlja, da se v Bangladešu sprejemajo ukrepi za vzpostavitev stalnega zavarovanja za poškodbe na delovnem mestu in Evropsko komisijo poziva, naj ta prizadevanja podpre, čeprav ugotavlja, da so sedanja prizadevanja za izplačilo odškodnine sicer resnično velika, a bodo vseeno ovira pri doseganju napredka na tem področju;

11.    poziva bangladeško vlado, naj ob celovitem posvetovanju s sindikati dvigne minimalno plačo v konfekcijski industriji, da bodo delavci prejemali vsaj takšno plačo, ki jim bo omogočila preživetje, tamkajšnjo vlado pa še poziva, naj zagotovi, da bodo konfekcijske tovarne dejansko delavcem nakazale zapadle plače;

12.    poziva Komisijo, vlade držav članic EU ter druge, naj razmislijo o predlogih za izboljšan regulativni okvir, s katerim bo dostop do pomoči in odškodnin osnovan na potrebi in ne zgolj na tem, da aktivistične skupine vodijo kampanje za razkritje in izpostavitev družb;

13.    pozdravlja dejstvo, da je bangladeški sporazum o požarni in gradbeni varnosti omogočil izvedbo intenzivnih inšpekcij tovarn po vsej državi, na številnih lokacijah pa se že izvajajo popravila; podpira pomemben prispevek Mednarodne organizacije dela pri tem;

14.    pozdravlja dejstvo, da se je bangladeška vlada januarja 2014 obvezala, da bo okrepila oddelek za inšpekcije tovarn in podjetij, še zlasti njegovo inšpekcijsko službo; vseeno ugotavlja, da to še ni v celoti opravljeno in da služba kljub dodatnim 200 inšpektorjem še vedno ni kadrovsko ustrezno zasedena, da bi lahko opravljala nadzor nad delovno silo, ki šteje štiri milijone delavcev; ugotavlja še, da inšpekcijska baza podatkov ne vsebuje dovolj vsebinskih podatkov in ne omogoča njihove ustrezne izmenjave; poziva Komisijo in mednarodne partnerje, naj ponudijo tehnično pomoč in izmenjavo primerov dobre prakse kot pomoč pri posodobitvi oddelka za inšpekcije tovarn in podjetij; poziva bangladeško vlado, naj izpolni dane zaveze glede delovne inšpekcije, spoštuje konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 81 in upošteva ugotovitve nadzornega sistema organizacije v tej zvezi, vlado pa še poziva, naj zagotovi, da se bodo inšpekcije učinkovito opravljale v praksi;

15.    ponovno izraža zaskrbljenost, ker se v številnih državah Južne Azije govori o vseprisotni korupciji med zdravstvenimi in varnostnimi inšpektorji ter lastniki konfekcijskih tovarn, in poziva, naj se proti tovrstni praksi stori več;

16.    pozdravlja dejstvo, da so številne modne in blagovne znamke, ki konfekcijska oblačila naročajo v Bangladešu, podpisale sporazum o požarni in gradbeni varnosti in so na ta način uskladile svoja prizadevanja za doseganje večje varnosti v bangladeških tovarnah, ki jih oskrbujejo; v tej zvezi spodbuja druga podjetja, tudi mala in srednja, naj se sporazumu pridružijo v okviru svojih zmožnosti; poudarja potrebo po ustrezni vključenosti in sodelovanju vseh deležnikov, če naj se sporazum učinkovito izvaja;

17.    poziva Komisijo, naj aktivno navezuje stike z multinacionalnimi podjetji, blagovnimi znamkami iz EU in trgovci ter z njimi poglablja razpravo o odgovornem ravnanju podjetij v skladu z mednarodno priznanimi smernicami; pričakuje, da bodo podjetja iz EU, med njimi tudi blagovne znamke in trgovci, v svoji celotni verigi zagotovili dosledno spoštovanje temeljnih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela in nacionalnih zakonov, kot to predpisujejo vodilna načela o podjetništvu in človekovih pravicah, smernice OECD za multinacionalna podjetja in tristranska načela Mednarodne organizacije dela v zvezi z multinacionalnimi družbami in socialno politiko, sočasno pa pričakuje tudi, da bodo vodili dialog z lokalnimi organizacijami in predstavniki delavcev;

18.    meni, da je pomanjkljiv dostop do informacij v konfekcijskem sektorju velika ovira za spopadanje s kršitvami človekovih pravic v svetovni dobavni verigi, zato je potreben obvezen sistem poročanja, ki bo zagotavljal obveščanje vseh akterjev znotraj vrednostne verige posameznega izdelka, od kraja izdelave do trgovca;

19.    meni, da je potrebna nova zakonodaja EU, ki bo vzpostavila zakonsko obveznost v zvezi s skrbnostjo na področju človekovih pravic za tiste družbe iz EU, ki svojo proizvodnjo selijo v tretje države: med temi obveznostmi bi bili zavezujoči ukrepi za sledljivost in preglednost skozi zakonodajo, po katerih bi morale družbe, ki bi želele delovati na evropskem tržišču, nastopati ustrezno skrbno in zagotavljati informacije o celotni dobavni verigi njihovih izdelkov, v skladu z vodilnimi načeli OZN za podjetja in človekove pravice;

20.    poziva Komisijo, naj dolžno spremlja, ali Bangladeš spoštuje človekove pravice ter delovne in okoljske konvencije po splošnem sistemu preferencialov, če pa tamkajšnja vlada do julija 2015 ne izpolni pogojev iz trajnostnega sporazuma, Komisijo poziva, naj sproži preiskavo o tem, ali je prišlo do resnih in sistematičnih kršitev delovnih pravic, opredeljenih s splošnim sistemom preferencialov;

21.    poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj zagotovi, da se bodo trgovinski uradniki EU, če imajo sedež v delegacijah EU, redno usposabljali o vprašanjih družbene odgovornosti gospodarskih družb, zlasti v zvezi z izvajanjem okvira OZN za „varovanje, spoštovanje in pomoč“, ter da bodo delegacije EU delovale kot kontaktne točke Unije za pritožbe v zvezi s podjetji EU in njihovimi podružnicami;

22.    spodbuja podpredsednico/visoko predstavnico Mogherini in komisarko Malmström, naj v razprave o nadaljnji preferencialni trgovini z Bangladešem in ostalimi državami še naprej vključujeta ratifikacijo temeljnih standardov Mednarodne organizacije dela, zdravstvene in varnostne inšpekcije in svobodo združevanja;

23.    pozdravlja vodilno pobudo Evropske komisije za odgovorno upravljanje dobavne verige v oblačilni industriji, ki upošteva obstoječe nacionalne pobude v Nemčiji, na Nizozemskem, Danskem in v Franciji; meni, da je EU – v odgovor na velikansko zanimanje njenih državljanov – sposobna in dolžna biti vodilna svetovna sila pri zagotavljanja odgovornosti v dobavni verigi;

24.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Evropski službi za zunanje delovanje, podpredsednici Evropske komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, Svetu OZN za človekove pravice ter bangladeški vladi in parlamentu.

(1)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0045.

(2)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0516.

(3)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0100.

(4)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0049.

(5)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0050.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov