PREDLOG RESOLUCIJE o preganjanju kristjanov po svetu v povezavi s pobojem študentov v Keniji, ki ga je izvedla islamistična teroristična skupina Al Šabab
27.4.2015 - (2015/2661(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Lidia Senra Rodríguez, Javier Couso Permuy, Malin Björk, Paloma López Bermejo, Marina Albiol Guzmán, Ángela Vallina, Sabine Lösing, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Inês Cristina Zuber v imenu skupine GUE/NGL
B8‑0385/2015
Resolucija Evropskega parlamenta o preganjanju kristjanov po svetu v povezavi s pobojem študentov v Keniji, ki ga je izvedla islamistična teroristična skupina Al Šabab
Evropski parlament,
– ob upoštevanju skupne strategije Afrika-EU, sprejete leta 2007,
– ob upoštevanju časovnega načrta za sodelovanje EU-Afrika (2014–2017), ki je bil sprejet na četrtem vrhu EU-Afrika aprila 2014,
– ob upoštevanju prvega vseafriškega programa EU za obdobje 2014–2020,
– ob upoštevanju sedmega letnega srečanja komisije Afriške unije in Evropske komisije, ki je bilo 22. aprila v Bruslju,
– ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o napadih skupine Al Šabab v Keniji, zlasti tistih z dne 3. aprila 2015, 23. novembra 2014 in 5. maja 2014,
– ob upoštevanju izjav generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Moona o napadih skupine Al Šabab, zlasti tistih z dne 2. aprila 2015, 2. decembra 2014, 22. novembra 2014, 4. junija 2014 in 21. septembra 2013,
– ob upoštevanju ustreznih resolucij Varnostnega sveta OZN, zlasti resolucije Varnostnega sveta 733/1992, s katero je bil uveden embargo na orožje za Somalijo, ki je bil potrjen v številnih resolucijah Varnostnega sveta OZN, nazadnje v resoluciji 2182/2014,
– ob upoštevanju izjave posebnega predstavnika Afriške unije za Somalijo in vodje misije AMISOM z dne 2. aprila 2015,
– ob upoštevanju sklepov Sveta EU za zunanje zadeve o boju proti terorizmu z dne 9. februarja 2015,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,
– ob upoštevanju Ustanovne listine Združenih narodov,
– ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev iz leta 1981,
– ob upoštevanju Konvencije OZN o beguncih iz leta 1951, katere podpisnica je Kenija,
– ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker je teroristična skupina Al Šabab 2. aprila v napadu na univerzitetni kampus v kenijskem mestu Garissa, približno 200 km od somalijske meje, ubila 148 ljudi, večinoma študentov; ker je skupina Al Šabab junija 2014 izvedla napad na kenijski obali in pri tem ubila 48 ljudi; ker je septembra 2013 izvedla napad na nakupovalni center Westgate v Nairobiju, v katerem je bilo ubitih vsaj 67 ljudi;
B. ker je skupina Al Šabab v svojih napadih v Keniji namerno ciljala na kenijske kristjane; ker je večina somalijskega prebivalstva muslimanov, več kot 80 % kenijskega prebivalstva pa je kristjanov, pri čemer je približno 11 % muslimanov, večinoma kenijskih Somalcev;
C. ker je skupina nedavno v Somaliji izvedla druge smrtonosne napade, na primer, ko je 14. aprila v bombnem napadu na ministrstvo za izobraževanje Somalije ubila 10 ljudi, ali ko je ubila 9 ljudi, tudi delavcev OZN; ker naj bi bila skupina Al Šabab odgovorna tudi za napade s strelnim orožjem in granatami v Keniji, tako na obmejnih območjih – s številnim kenijskim somalijskim prebivalstvom – kot v Nairobiju;
D. ker je kenijska vojska leta 2011 vstopila v južno Somalijo, da bi se bojevala proti skupini Al Šabab; ker se je kenijska vojska nato pridružila silam Afriške unije, ki jih sestavlja 22.000 vojakov; ker je teroristična skupina Al Šabab izjavila, da je dejanski namen njenih napadov v Keniji vršiti pritisk na kenijsko vlado, da umakne svojo vojsko iz Somalije;
E. ker je nekdanji vodja skupine Al Šabab Ahmed Abdi Godane februarja 2012 „prisegel poslušnost“ Al Kajdi; ker ima ta skupina po poročanju povezave z drugimi islamističnimi skupinami v Afriki, kot je Boko Haram v Nigeriji in Al Kajda v islamskem Magrebu; ker je skupina v Keniji, zlasti v okolici pristaniškega mesta Mombasa, vzpostavila mrežo za novačenje; ker obstajajo poročila o tujih džihadistih, ki odhajajo v Somalijo, da bi se pridružili Al Šababu, ne zgolj iz sosednjih držav, ampak tudi iz ZDA in EU;
F. ker Somalija že več kot 20 let nima učinkovite nacionalne vlade; ker je celotna država od vojaškega posredovanja ZDA leta 1992, tako imenovane operacije „Povrnitev upanja“, vojno območje;
G. ker je Al Šabab islamistična skupina, ki je nastala iz zveze islamskih sodišč, ohlapne formacije islamskih pravosodnih sistemov, ki je po vpadu etiopske vojske v Somalijo leta 2006, ki so ga podprle Združene države, postala še bolj radikalna;
H. ker je skupini Al Šabab nato uspelo nadzorovati znaten del države, vendar je izgubila podporo somalijskega ljudstva, ko je leta 2011 zavrnila zahodno pomoč v hrani v boju s sušo in lakoto; ker je bila avgusta 2011 izgnana iz Mogadiša, septembra 2012 pa iz pristanišča Kismayo; ker skupina Al Šabab še vedno prevladuje na številnih podeželskih območjih, čeprav je izgubila nadzor nad večino somalijskih mest;
I. ker večina konflikta med Somalijo, Etiopijo in Kenijo izvira iz vsiljenih kolonialnih mej, ko je bilo somalijsko prebivalstvo razdeljeno predvsem med te tri države, to pa je sprožilo različne konflikte, med njimi tudi pokol več tisoč kenijskih Somalcev, ki ga je v 80. letih prejšnjega stoletja izvedla kenijska vojska;
J. ker je Kenija največje gospodarstvo v vzhodni Afriki, kljub obsežnim virom pa je med zadnjimi na lestvici indeksa človekovega razvoja; ker večina Kenijcev živi pod pragom revščine; ker so v Keniji z ekonomskega vidika značilne težave zaradi tega, ker je manjšina monopolizirala vire, in zaradi velike odgovornosti nekdanjih kolonialnih sil pri plenjenju naravnih virov države;
K. ker na Kenijo vpliva ponavljajoča se suša, in sicer predvsem na sušnih in polsušnih ozemljih v severnem delu države, kjer živi 5,5 milijona prebivalcev, predvsem lastnikov živine, ki so zaradi stalne revščine v posebej ranljivem položaju;
L. ker v Keniji male kmetije predstavljajo 94,8 % vseh kmetij, ampak imajo dostop do zgolj 11,7 % kmetijskih površin v državi; ker je Afriko prizadelo nedavno prilaščanje zemljišč, zaradi katerega so bili milijoni hektarov rodovitnih kmetijskih zemljišč predani velikim korporacijam, s tem pa je bilo ogroženo preživetje več deset tisoč kmetijskih skupnosti; ker so glavni kmetijski izvozi Kenije v EU čaj, kava, vrtnice in naglji, fižol, grah, avokado, nilski ostriž in tuna; ker v Keniji podjetja iz Kanade, Japonske in Belgije 500.000 ha zemljišč uporabljajo za pridelavo biogoriv, kar ima zelo velik vpliv na okolje in na lokalne skupnosti;
M. ker urbanizacija, ekstraktivne industrije, jezovi hidroelektrarn in številni drugi industrijski ogromni projekti vedno bolj prevladujejo nad kmetijskimi zemljišči, gozdovi, vodnimi viri, kmetijskimi skupnostmi in ozemlji domorodnih ljudstev; ker je bilo od prvega odkritja nafte v Keniji marca 2012 odkritih še več večjih najdišč nafte in plina; ker sta britansko podjetje Tullow Oil in njeno raziskovalno partnersko podjetje Africa Oil s sedežem v Kanadi novembra 2013 objavili, da sta odkrili nafto v peti raziskovalni vrtini v okrožju Turkana v južni kotlini Lokichar; ker naj bi to okrožje začelo obsežno pridobivanje teh naravnih virov, proizvodnja nafte pa naj bi se začela leta 2016;
N. ker trenutno v Keniji ženske opravljajo veliko večino kmetijskega dela ter proizvajajo in tržijo večino hrane, pri tem pa zaslužijo le zelo majhen delež ustvarjenih prihodkov in imajo v lasti nominalni odstotek sredstev; ker je izobraževanje žensk še vedno na nižji stopnji kot izobraževanje moških, zato so od njih bolj odvisne, poleg tega pa jim je omejeno lastništvo, pridobivanje in nadzor nad lastnino po vsej Keniji, ne glede na družbeni razred, veroizpoved ali etnično skupino; ker kenijska zakonodaja od leta 2011 prepoveduje pohabljanje spolnih organov in nalaga kazen treh let zapora in plačila denarne kazni za storilce; ker pohabljanje spolnih organov ostaja dolgotrajna praksa;
O. ker je Afriški rog ena od regij z najbolj nezanesljivo preskrbo s hrano na svetu in so milijoni ljudi, ki živijo na tem območju, podhranjeni in jim grozi lakota; ker je Afriški rog kljub bogatim naravnim virom ena najrevnejših regij na svetu in vključuje države, ki so med tistimi z najnižjimi zdravstvenimi standardi; ker mednarodni skupnosti ni uspelo obravnavati vprašanj človekove varnosti, suše in lakote v tej regiji, tamkajšnje razmere pa je še poslabšala;
P. ker številne strani, vpletene v državljansko vojno, pomanjkanje upravljanja države v Somaliji, izguba možnost preživljanja somalijskih ribičev in dejavnosti piratov ob obali Somalije, napetosti med Sudanom in Južnim Sudanom, med Etiopijo, Eritrejo in Somalijo ter med Eritrejo in Džibutijem, udeležba Kenije in drugih sosednjih držav v silah Afriške unije, napotenih v Somalijo, vmešavanje in posredovanje zunanjih strani ter ekonomski in geostrateški interesi EU in drugih zahodnih strani prispevajo k temu, da je Afriški rog ena najbolj h konfliktu nagnjenih regij na svetu, kar povzroča izjemno človeško trpljenje, notranje razseljevanje ljudi in poslabšanje humanitarnih kriz ter ovira socialni in gospodarski razvoj, pa tudi razvoj demokracije in pravne države; ker je mnogo akterjev kršilo embargo OZN na orožje;
Q. ker je v Keniji skoraj 600.000 beguncev iz sosednjih h konfliktom nagnjenih držav, zlasti iz Somalije; ker sta leta 2011 okrepljen konflikt in lokalno omejena lakota milijone ljudi prisilila, da so zapustili Somalijo, kar je vodilo k izjemno velikemu pritoku beguncev v Dadaab, kjer trenutno več kot 350.000 Somalcev živi v begunskem taborišču;
R. ker so izobraževanje, pismenost, pravice žensk, družbena pravičnost in pravična porazdelitev državnih prihodkov v družbi, zmanjšanje neenakosti in boj proti korupciji ključni za boj proti fundamentalizmu, nasilju in nestrpnosti;
S. ker bo EU v obdobju od 2014 do 2020 Keniji namenila 435 milijonov EUR; ker je EU največja finančna podpornica misije Afriške unije v Somaliji (AMISOM) prek instrumenta za Afriko; ker EU izvaja številne civilno-vojaške operacije v tej regiji, kot je misija SVOP EUCAP NESTOR na Afriškem rogu (od leta 2012), EU NAVFOR (od leta 2008) ali EUTM Somalia (od leta 2010); ker imajo ZDA vojaško pomorsko bazo v zalivu Manda v Keniji;
T. ker je kenijska vlada v odziv na napade skupine Al Šabab decembra 2014 sprejela protiteroristični zakon; ker ta zakon vsebuje predloge za podaljšanje časa, ki ga ima policija na voljo za pridržanje osumljenih terorizma, s prejšnjih 90 dni na skoraj eno leto, zvišanje kazni, podelitev večjih pristojnosti preiskovalcem za to, da prisluškujejo telefonskim pogovorom in stanodajalce prisilijo, da jim posredujejo informacije o svojih najemnikih; ker novinarjem grozi zapor do treh let, če njihovo poročanje ogrozi preiskave ali varnostne operacije v zvezi s terorizmom; ker se je kenijska vlada odločila tudi, da bo ukinila več kot nevladnih organizacij, med njimi 15 zaradi domnevnega zbiranja sredstev za terorizem; ker po navedbah zagovornikov človekovih pravic ti ukrepi pomenijo grožnjo državljanskim svoboščinam in svobodi govora;
U. ker je spoštovanje temeljnih pravic in državljanskih svoboščin bistvena sestavina uspešnih protiterorističnih politik; ker je treba pri sodelovanju med državami in mednarodnimi akterji pri varnostnih vprašanjih v celoti upoštevati človekove pravice in mednarodno pravo;
V. ker je podpredsednik Kenije William Ruto po terorističnem napadu na univerzo Garissa postavil ultimat OZN in pozval UNHCR, naj begunsko taborišče Dadaab zapre v roku treh mesecev, ali pa ga bo Kenija sama zaprla; ker je UNHCR posvaril, da bi to imelo skrajne humanitarne in praktične posledice; ker konvencija OZN o beguncih prepoveduje prisilno vrnitev beguncev na območja, na katerih so ogrožena njihova življenja ali svoboda; ker je bila predlagana tudi gradnja razmejitvenega zidu med Somalijo in Kenijo;
W. ker je Mednarodno kazensko sodišče sedanjega kenijskega predsednika Uhuruja Kenyatto in njegovega podpredsednika Williama Ruta obtožilo zločinov proti človečnosti med nasiljem po volitvah leta 2007, zaradi katerega je umrlo več kot 1000 Kenijcev; ker je glavni tožilec 5. decembra 2014 umaknil obtožbe proti Kenyatti, vendar je kenijsko vlado obtožil nadlegovanja in ustrahovanja morebitnih prič;
1. najstrožje obsoja sistematične kršitve človekovih pravic, ki so posledica terorističnih dejanj, ki jih je zagrešila skupina Al Šabab; izreka najgloblje sožalje družinam vseh žrtev, zlasti tistih v pokolu na univerzi Garissa; poudarja, da je treba odgovornim za takšne zločine soditi prek ustreznih mehanizmov;
2. poudarja, da so vedno večja obubožanost državljanov, zmanjševanje gospodarskih priložnosti, vedno večja neenakost in omejene možnosti izobraževanja prispevali k povečanju brezposelnosti, kar prispeva k družbeno-gospodarski osnovi za razvoj skupine Al Šabab; prav tako z zaskrbljenostjo ugotavlja, da Somalija in Kenija v številnih regijah ne nudita bistvenih javnih storitev za ljudi, kot so voda, kanalizacija, zdravstvo ali izobraževanje; v teh okoliščinah poziva kenijske in somalijske oblasti, naj obravnavajo vprašanje družbeno-gospodarske osnove za razvoj skupine Al Šabab in naj se borijo proti vedno nižjim življenjskim standardom, da bi dosegle družbeno pravičnost;
3. svari pred tveganjem verske vojne; meni, da so dejanja skupine Al Šabab kršitve načel islama; je prepričan, da si strategije za boj proti terorizmu ni mogoče zamisliti kot boja med civilizacijami ali religijami, kar bi vodilo do rasističnih in ksenofobičnih predpostavk;
4. je zelo kritičen do vloge, ki so jo številna zahodna posredovanja v zadnjih letih imela pri spodbujanju radikalizacije posameznikov na Afriškem rogu; poudarja, da se s tovrstnimi politikami terorizem kvečjemu spodbuja, ne pa odpravlja, zato bi jih bilo treba opustiti; je zaskrbljen zaradi osredotočenosti na vojaške „rešitve“ v politikah EU za boj proti terorizmu, zaradi česar je nastalo veliko programov vojaške pomoči državam na Afriškem rogu; izjavlja, da ne more biti vojaške rešitve konfliktov v tej regiji; zavrača uporabo pojmovanja „odgovornosti zaščititi“, saj krši mednarodno pravo in ne nudi ustrezne pravne podlage, s katero bi upravičili enostransko uporabo sile;
5. izrecno poudarja, da morajo EU, njene države članice in države partnerice v Afriški uniji pri svoji strategiji za boj proti mednarodnemu terorizmu in vsem drugim oblikam kriminala izhajati iz vladavine prava in spoštovanja temeljnih pravic; poudarja tudi, da bi morale biti zunanje politike Unije za boj proti mednarodnemu terorizmu v prvi vrsti namenjene preprečevanju in politiki, ki nasprotuje vsakršni vojaški intervenciji, pri tem pa bi bilo treba skrbno razmisliti o položaju EU v mednarodnih pogajanjih, in poudarja, da je treba spodbujati politični dialog, strpnost in razumevanje med različnimi kulturami in verami;
6. poziva EU in mednarodno skupnost, naj sodelujeta z afriškimi državami ter z regionalnimi in mednarodnimi akterji, da bi se konflikti rešili z izključno miroljubnimi sredstvi, tudi z odpravljanjem temeljnih vzrokov zanje; poziva EU, naj oblikuje nov okvir za odnose s Kenijo in vsemi afriškimi državami, ki bo temeljil na nevmešavanju v njihove notranje zadeve in spoštovanju njihove suverenosti in katerega cilj bo podpiranje razvoja sosednjih regij ter spodbujanje zaposlovanja in izobraževanja, ne pa sklepanje „pridružitvenih sporazumov“, ki služijo zlasti za uvedbo prostotrgovinskih območij, ki koristijo interesom zahodnih korporacij;
7. izraža nestrinjanje in zavračanje vojaškega pristopa EU, ki se izvaja v obliki reforme varnostnega sektorja in misije za usposabljanje EUTM Somalia, ter zavrača vsako prihodnjo misijo v okviru skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) v regiji, kot je misija EUCAP NESTOR; poziva Svet in Komisijo, naj končata misijo EUTM Somalia, saj se zdi nemogoče preprečiti nabornikom, ki jih ta misija usposobi, da se ne bi pridružili različnim oboroženim skupinam, kot je Al Šabab, s čimer EU občutno prispeva h konfliktu in k militarizaciji regije;
8. poudarja, da se sredstev za razvojno pomoč, kot so tista iz ERS, ne sme uporabiti za vojaške namene; odločno nasprotuje uporabi ERS za usposabljanje vojaških sil; odločno nasprotuje uporabi razvojne pomoči za uveljavljanje strateških interesov; meni, da mora ERS ostati instrument, ki je namenjen izključno financiranju prizadevanj za izkoreninjenje revščine in lakote v državah v razvoju;
9. meni, da bi morala biti prednostna naloga EU v boju proti resnemu in organiziranemu mednarodnemu kriminalu boj proti nezakoniti trgovini z orožjem; zlasti verjame, da je treba še okrepiti sodelovanje, kar zadeva mehanizme za izmenjavo informacij ter sledljivost prepovedanega orožja in njegovo uničenje;
10. zahteva mednarodno preiskavo v okviru OZN, da bi ugotovili odgovornost tretjih držav pri organizaciji in financiranju terorističnih skupin v regiji ter odgovornost večnacionalnih družb in vlad pri kopičenju denarja in poglabljanju ekonomskih in družbenih neenakosti;
11. poziva EU, naj sledi povsem civilnemu in miroljubnemu pristopu k reševanju konfliktov ter naj zavzame nevtralno vlogo spravnega posrednika/mediatorja, da bi dosegla trajni mir v Somaliji in celotni regiji Afriškega roga; poziva EU in njene države članice, naj zagotavljajo nevtralno, nepristransko in neodvisno humanitarno pomoč ranljivemu prebivalstvu;
12. ponavlja, da bi morale države EU in Afriškega roga obravnavati temeljne vzroke nasilnega ekstremizma na način, ki bo združljiv s človekovimi pravicami in mednarodnim pravom, ne pa spodbujati ali podpirati represivne režime ali skupine na Afriškem rogu;
13. izraža globoko zaskrbljenost zaradi špekulacij s cenami hrane in prilaščanja zemljišč v Afriki, tudi za biogoriva, kar bi lahko ogrozilo lokalno prehransko varnost in še povečalo lakoto; poziva vlade držav Afriškega roga in EU, naj ocenijo trenutni vpliv kupovanja kmetijskih zemljišč na revščino na podeželju in na krizo zaradi lakote; poziva Komisijo, naj vprašanje prilaščanja zemljišč vključi v svoj politični dialog z državami v razvoju, da se zaustavi podpora za takšne politike; poziva EU, naj poveča delež uradne razvojne pomoči, namenjene kmetijstvu, pa tudi uradno razvojno pomoč za naložbe v majhne trajnostne kmetije in živinorejo, da bi se majhnim kmetom zagotovil dostop do zemlje in tako okrepil lokalni trg, da bi se zagotovila samopreskrba s hrano na Afriškem rogu ter da bi se pomagalo obnoviti vode v tej regiji in tako zagotovila sredstva za preživljanje ribičev in njihovih družin;
14. poziva kenijsko vlado in vlade držav izvora ekstraktivnih podjetij, naj od teh podjetij zahtevajo, da uporabljajo najboljše prakse za zagotovitev preglednosti, odgovornosti in javne udeležbe, ter naj obravnavajo korupcijo v sektorju ekstraktivne industrije;
15. poziva kenijsko vlado, naj spodbuja pomembno vlogo žensk v družbi, gospodarstvu države, proizvodnji hrane in varstvu okolja, tudi s spodbujanjem udeležbe žensk v javnem in političnem življenju; prav tako poziva vlado, naj sprejme učinkovite ukrepe za izkoreninjenje prakse kirurških odstranitev v državi;
16. izraža globoko zaskrbljenost zaradi osredotočenosti kenijske vlade na notranjo varnost, ne pa na človekove pravice in državljanske svoboščine; poziva to državo, naj izpolni svoje obveznosti v okviru mednarodnega prava, zlasti glede nastanitve in zaščite beguncev;
17. poziva oblasti EU in držav Afriškega roga, naj spoštujejo prepoved mučenja, ki je še zlasti zapisana v Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju; ponavlja, da prisilna priznanja, dosežena z mučenjem, niso veljavna, in obsoja to prakso; odločno nasprotuje, da bi za izvensodne in izventeritorialne usmrtitve uporabljali brezpilotne zrakoplove, in zahteva, da se prepove njihova uporaba v te namene;
18. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropski službi za zunanje delovanje, Komisiji in Svetu, državam članicam Evropske unije, državam Afriškega roga, vseafriškemu parlamentu in članicam Generalne skupščine OZN.