Postopek : 2015/2649(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0393/2015

Predložena besedila :

B8-0393/2015

Razprave :

Glasovanja :

PV 30/04/2015 - 10.3
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0179

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 148kWORD 81k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0375/2015
27.4.2015
PE555.167v01-00
 
B8-0393/2015

k vprašanjema za ustni odgovor B8‑0115/2015 in B8‑0116/2015

v skladu s členom 128(5) Poslovnika


o uničenih kulturnih znamenitostih po akcijah organizacije ISIS/Daiš (2015/2649(RSP))


Michèle Alliot-Marie, Andrea Bocskor, Lara Comi, Raffaele Fitto, Elisabetta Gardini, Marc Joulaud, Giovanni La Via, Barbara Matera, Alessandra Mussolini, Claude Rolin, Tokia Saïfi, Michaela Šojdrová, Davor Ivo Stier, Dubravka Šuica, Pavel Svoboda, Giovanni Toti, Sabine Verheyen, Elisavet Vozemberg (Elissavet Vozemberg), Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis), Tomáš Zdechovský, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Joachim Zeller, Milan Zver, Roberta Metsola v imenu skupine PPE

Resolucija Evropskega parlamenta o uničenih kulturnih znamenitostih po akcijah organizacije ISIS/Daiš (2015/0000(RSP))  
B8‑0393/2015

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju člena 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa, da je dejavnost Unije namenjena spodbujanju sodelovanja med državami članicami, med drugim na področju ohranjanja in varstva kulturne dediščine evropskega pomena, ter da Unija in države članice podpirajo sodelovanje s tretjimi državami in pristojnimi mednarodnimi organizacijami na kulturnem področju,

–       ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 116/2009 z dne 18. decembra 2008 o izvozu predmetov kulturne dediščine(1),

–       ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1210/2003 z dne 7. julija 2003 o nekaterih posebnih omejitvah gospodarskih in finančnih odnosov z Irakom in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2465/96(2),

–       ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1332/2013 z dne 13. decembra 2013, ki spreminja Uredbo (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji(3), sprejete na osnovi Sklepa Sveta 2013/760/SZVP z dne 13. decembra 2013 o spremembi Sklepa 2013/255/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji(4),

–       ob upoštevanju Skupnega ukrepa Sveta 2001/555/SZVP z dne 20. julija 2001 o ustanovitvi Satelitskega centra Evropske unije(5), kot je bil spremenjen s Skupnim ukrepom Sveta 2009/834/SZVP(6),

–       ob upoštevanju resolucije Sveta iz oktobra 2012 o vzpostavitvi neuradne mreže organov pregona in strokovnjakov, pristojnih za področje kulturnih dobrin (EU CULTNET),

–       ob upoštevanju Haaške konvencije o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada, sprejete v Haagu 14. maja 1954,

–       ob upoštevanju Konvencije Unesca o ukrepih za prepoved in preprečevanje nedovoljenega uvoza in izvoza kulturnih dobrin ter prenosa lastninske pravice na njih z dne 14. novembra 1970,

–       ob upoštevanju Konvencije Unesca o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine z dne 16. novembra 1972,

–       ob upoštevanju Konvencije Unesca o varovanju nesnovne kulturne dediščine z dne 17. oktobra 2003,

–       ob upoštevanju konvencije Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov z dne 20. oktobra 2005,

–       ob upoštevanju konvencije Unidroita o ukradenih ali nezakonito izvoženih predmetih kulturne dediščine z dne 24. junija 1995,

–       ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta Združenih narodov št. 2199 z dne 12. februarja 2015 o grožnjah mednarodnemu miru in varnosti, ki jih povzročajo teroristična dejanja Al Kaide(7),

–       ob upoštevanju Beneške listine o ohranjanju in obnovi spomenikov in spomeniških območij iz leta 1964, ki je mednarodni okvir za ohranjanje in obnovo zgodovinsko pomembnih zgradb,

–       ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, sprejetega 17. julija 1998, zlasti člena 8(2)(b)(ix), ki naklepne napade na zgradbe, namenjene veri, izobraževanju, umetnosti, znanosti ali dobrodelni dejavnosti, zgodovinske spomenike, bolnišnice in kraje, kjer se zbirajo bolniki in ranjenci, če ti objekti niso vojaški cilji, označuje kot vojno hudodelstvo,

–       ob upoštevanju svoje resolucije o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2013 ter politiki Evropske unije na tem področju z dne 12. marca 2015, ki v odstavku 211 pravi, da je treba dejanja namenskega uničevanja kulturne in umetnostne dediščine, kar se trenutno dogaja v Iraku in Siriji, kazensko preganjati kot vojno hudodelstvo in hudodelstvo zoper človečnost(8);

–       ob upoštevanju vprašanj za Svet in Komisijo o uničenih kulturnih znamenitostih po akcijah organizacije ISIS/Daiš (O-000031/2015 – B8‑0115/2015 in O-000032/2015 – B8‑0116/2015),

–       ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.     spominja, da so skupine ekstremistov, povezane zlasti z Islamsko državo v Iraku in Siriji (ISIS/Daiš), v nedavnih akcijah namensko uničevale številne arheološke, verske in kulturne spomenike v Siriji, Iraku in Tuniziji, in ker je generalna direktorica Unesca Irina Bokova te sistematične napade na kulturno dediščino označila za kulturno čiščenje;

B.     poudarja, da izraz kulturno čiščenje po Unescu pomeni naklepno strategijo, katere namen je uničiti kulturno raznolikost, in sicer tako, da je namerno uperjena zoper posameznike na podlagi njihove kulturne, etnične ali verske pripadnosti, skupaj z namernimi napadi na njihove verske, spominske in izobraževalne objekte, ter ker se strategija kulturnega čiščenja, ki smo ji priča v Iraku in Siriji, kaže v napadih na kulturno dediščino, tako na njen fizični, snovni in zgrajeni kulturni izraz, kot so spomeniki in zgradbe, kot tudi na manjšine in nesnovni kulturni izraz, kot so običaji, tradicije in prepričanje(9);

C.     opozarja, da nekatera dejanja uničevanja kulturne dediščine v nekaterih pogojih štejejo za hudodelstvo zoper človečnost(10); ker je taka dejanja, zlasti če so uperjena zoper pripadnike verske ali etnične skupine, mogoče enačiti z zločinom preganjanja, kot je določen v 7. členu, odstavek (1)(h) statuta Mednarodnega kazenskega sodišča;

D.     poudarja, da taka dejanja uničevanja kulturnih in zgodovinskih spomenikov in zgradb niso nič novega in niso omejena na Irak in Sirijo ter da je kulturna dediščina v skladu z Unescom pomemben del kulturne identitete skupnosti, skupin in posameznikov, ter socialne kohezije, tako da ima lahko namerno uničevanje negativne posledice za človekovo dostojanstvo in človekove pravice(11); poudarja, da kot je med drugimi navajal Unesco, zlasti ISIS/Daiš uporablja izkupiček od zaplenjenega in pretihotapljenega blaga iz kulturnih in verskih spomenikov in zgradb v Iraku in Siriji za dodatno financiranje terorističnih dejavnosti ISIS/Daiš, zaradi česar se umetniške in kulturne dobrine spreminjajo v vojaško orožje;

E.     opozarja, da je Unesco z drugimi strateškimi partnerji začel 1. marca 2014 s finančno pomočjo EU izvajati triletni projekt, imenovan Nujna ohranitev sirske dediščine, katerega namen je zlasti zagotoviti nujno zaščito sirske kulturne dediščine;

F.     spominja, da je Evropska unija ratificirala konvencijo Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, ki je bila podpisana 20. oktobra 2005 in je prvi mednarodni instrument, ki priznava, da imajo kulturne dobrine dvojno, ekonomsko in kulturno naravo ter jih zato ni mogoče obravnavati le z vidika komercialne vrednosti;

G.     poudarja pomen Konvencije Unesca o ukrepih za prepoved in preprečevanje nedovoljenega uvoza in izvoza predmetov kulturne dediščine ter prenosa lastninske pravice na njih, podpisane 14. novembra 1970, in Konvencije Unidroita o ukradenih ali nezakonito izvoženih predmetih kulturne dediščine, podpisane 24. junija 1995, ki sta bistvena instrumenta za boljšo zaščito svetovne kulturne dediščine;

H.     opozarja, da je nedovoljena trgovina s kulturnimi dobrinami po drogah in orožju zdaj tretja najpomembnejša oblika nezakonite trgovine, da to nedovoljeno trgovino obvladujejo organizirane kriminalne združbe ter da sedanji nacionalni in mednarodni mehanizmi nimajo niti primerne opreme niti podpore za rešitev tega problema(12);

I.      opozarja, da boj proti nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami ni v posebni pristojnosti Evropske unije, saj to ni izrecno določeno v pogodbah, da pa ta boj kljub temu spada na več področij pristojnosti EU, kot so notranji trg, območje svobode, varnosti in pravice, kultura ter skupna zunanja in varnostna politika;

J.      priznava, da sta nujna boljša usklajenost boja proti nedovoljeni trgovini s kulturnimi artefakti ter tesnejše sodelovanje, da bi razširili ozaveščenost, izmenjavo informacij ter okrepili pravne okvire; pri tem opozarja, da je Svet v svojih sklepih o preprečevanju zločinov zoper kulturne dobrine in boju proti njim, decembra 2011 med drugim priporočil, da države članice okrepijo sodelovanje med organi pregona, kulturnimi organi in zasebnimi organizacijami;

K.     spominja, da je bil oktobra 2012 z resolucijo Sveta vzpostavljena neformalna mreža organov pregona in strokovnjakov, pristojnih na področju kulturnih dobrin (EU CULTNET), katere glavni cilj je izboljšati izmenjavo informacij, povezanih s preprečevanjem nedovoljene trgovine s kulturnimi dobrinami, in določiti in izmenjati informacije o kriminalnih združbah, za katere obstaja sum, da so vpletene v to trgovino;

L.     ker je generalna direktorica Unesca Irina Bokova 28. marca 2015 v Bagdadu začela kampanjo #Unite4Heritage, da bi s pomočjo socialnih omrežij pridobili svetovno podporo za zaščito kulturne dediščine;

1.      strogo obsoja uničevanje kulturnih, arheoloških in verskih spomenikov, ki jih izvaja ISIS v Siriji in Iraku;

2.      poziva podpredsednico Komisije in visoko predstavnico Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj v skladu z Resolucijo št. 2199 varnostnega sveta Združenih narodov z dne 12. februarja 2015 ustrezno ukrepa na politični ravni, da bi s tem ustavili nezakonito trgovino s kulturnimi dobrinami iz ozemlja Sirije in Iraka, dokler na teh ozemljih vladajo vojne razmere, in preprečili, da bi se izkupiček uporabil za financiranje terorističnih dejavnosti;

3.      poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj uporabi kulturno diplomacijo in medkulturni dialog kot pripomoček pri spravi med različnimi skupnostmi in obnovi uničenih spomenikov;

4.      v zvezi s tem predlaga Komisiji, naj se v skladu z odstavkom 17 resolucije varnostnega sveta Združenih narodov št. 2199 z dne 12. februarja 2015 osredotoči na preprečevanje nedovoljene trgovine s kulturnimi artefakti in boj proti njej, zlasti ko gre za predmete kulturne dediščine, ki so bili nezakonito odnešeni iz Iraka po 6. avgustu 1990 oziroma Sirije po 15. marcu 2011; meni, da bi morala Komisija izoblikovati usklajen pristop k boju proti tej nezakoniti trgovini, v sodelovanju s pristojnimi v preiskovalnih službah na nacionalni ravni ter v tesnem sodelovanju z Unescom in drugimi mednarodnimi organizacijami, kot so ICOM (Mednarodni muzejski svet), ICBS (Mednarodni odbor modrega ščita sveta ICOM), Europol, Interpol, UNIDROIT (Mednarodni inštitut za unifikacijo zasebnega prava), in WCO (Svetovna carinska organizacija);

5.      poziva Komisijo, naj od podpredsednice/visoke predstavnice zahteva, da vključi Satelitski center Evropske unije v Torrejónu, ki z zagotavljanjem materiala iz analiz satelitskih posnetkov podpira sprejemanje odločitev Unije v okviru skupne zunanje in varnostne politike, v nadzor in pripravo seznama arheoloških najdišč in kulturnih znamenitosti v Siriji in Iraku in podporo dejavnosti sirskih arheologov, da preprečili nadaljnje tatvine in rešili življenja civilistov;

6.      poziva Komisijo, naj vzpostavi hitro in varno izmenjavo informacij in dobre prakse med državami članicami za učinkovit boj proti nedovoljeni trgovini s kulturnimi artefakti, nezakonito odnešenimi iz Iraka in Sirije, in premisli o oblikovanju evropskih programov usposabljanja za sodnike, policijo in carinske uslužbence, vladne uradnike in subjekte na trgu na splošno, da bi nadgradili in izboljšali strokovnost udeleženih v boju proti nedovoljeni trgovini s predmeti kulturne dediščine;

7.      poziva Komisijo, naj podpre Unescovo kampanjo Unite4Heritage in začne informacijsko kampanjo s poudarkom na Iraku in Siriji, da bi povečali ozaveščenost o pomenu njune kulturne dediščine, o tem, kako se zaplenjeno blagi uporablja za financiranje terorističnih dejavnosti in o možnih kaznih, povezanih z nezakonitim uvozom predmetov kulturne dediščine iz teh dveh držav ali drugih tretjih držav;

8.      poziva Komisijo, naj ponovno pregleda Uredbo Sveta (ES) št. 116/2009 o izvozu predmetov kulturne dediščine, da bi dosegli višjo raven učinkovitosti, in predvidi vzpostavitev instrumenta za nadzor uvoza predmetov kulturne dediščine v EU;

9.      poziva Svet, naj v Eurojustu in Europolu predvidi vzpostavitev oddelka, specializiranega za nezakonito trgovino s predmeti kulturne dediščine, ki bo na evropski ravni odgovoren za usklajevanje pregona in preiskovanja, ki ju izvajajo različni nacionalni organi, saj so specializirani oddelki nujni za boljšo rabo virov za preprečevanje nezakonite trgovine in tihotapljenja ter boj proti njima;

10.    poziva Evropsko unijo, naj v sodelovanju z Unescom in Mednarodnim kazenskim sodiščem sprejme ukrepe, potrebne za razširitev kategorije mednarodnega prava hudodelstev zoper človečnost, tako da bo zajemalo tudi dejanja namernega obsežnega poškodovanja in uničenja kulturne dediščine človeka;

11.    poziva države članice, ki tega še niso storile, naj ratificirajo konvencijo Unesca o ukrepih za prepoved in preprečevanje nedovoljenega uvoza in izvoza predmetov kulturne dediščine ter prenosa lastninske pravice na njih iz leta 1970, in konvencijo Unidroita iz leta 1995;

12.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalni direktorici Unesca, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, Sirski nacionalni koaliciji, ter vladi in parlamentu Iraka.

(1)

UL L 39, 10.2.2009, str. 1.

(2)

UL L 169, 8.7.2003, str. 6.

(3)

UL L 335, 14.12.2013, str. 3.

(4)

UL L 335, 14.12.2013, str. 50.

(5)

UL L 200, 25.7.2001, str. 5.

(6)

UL L 297, 13.11.2009, str. 18.

(7)

http://www.refworld.org/docid/54ef1f704.html

(8)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0071.

(9)

http://www.unesco.org/new/en/media-services/single-view/news/conference_report_heritage_and_cultural_diversity_at_risk_in_iraq_and_syria/ (ni na voljo v slovenščini, op. prev.)

(10)

Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo, Kordić & Čerkez, 26. februar 2001, IT-95-14/2; odstavka 207208.

(11)

Deklaracija Unesca o namernem uničevanju kulturne dediščine z dne 17. oktobra 2003.

(12)

http://www.africa-eu-partnership.org/newsroom/all-news/morocco-africa-eu-workshop-fight-against-illegal-trafficking-cultural-goods (ni na voljo v slovenščini, op. prev.)

 

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov