Predlog resolucije - B8-0450/2015Predlog resolucije
B8-0450/2015

PREDLOG RESOLUCIJE o izrednih razmerah zaradi bakterije Xylella

13.5.2015 - (2015/2652(RSP))

k vprašanju za ustni odgovor B8‑0117/2015
v skladu s členom 128(5) Poslovnika

Rosa D’Amato v imenu skupine EFDD
Eleonora Forenza, Marisa Matias, Curzio Maltese, Kateřina Konečná, Lidia Senra Rodríguez, Ángela Vallina, Paloma López Bermejo, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Jean-Luc Mélenchon, Emanuil Glezos (Emmanouil Glezos), Kostadinka Kuneva, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Miguel Viegas, João Ferreira, Inês Cristina Zuber v imenu skupine GUE/NGL

Postopek : 2015/2652(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B8-0450/2015
Predložena besedila :
B8-0450/2015
Razprave :
Sprejeta besedila :

B8‑0450/2015

Resolucija Evropskega parlamenta o izrednih razmerah zaradi bakterije Xylella

(2015/2652(RSP))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije iz leta 2015 glede ukrepov za preprečevanje vnosa bakterije Xylella fastidiosa v Unijo in njenega širjenja znotraj Unije,

–       ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/89/ES o spremembi Direktive 2000/29/ES o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti[1],

–       ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/29/ES o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti[2],

–       ob upoštevanju diagnostičnih protokolov Evropske in sredozemske organizacije za varstvo rastlin za nadzorovane škodljive organizme,

–       ob upoštevanju Smernic za preprečevanje širitve bakterije Xylella fastidiosa, podvrste pauca, seva, ki povzroča hitro upadanje števila oljk, znotraj Skupnosti, objavljenih leta 2014;

–       ob upoštevanju načrta komisarja Giuseppeja Sillettija v zvezi z izrednimi razmerami zaradi bakterije Xylella, objavljenega 16. marca 2015,

–       ob upoštevanju izvršilnega sklepa dežele Apulija št. 10 o ukrepih, ki se uporabljajo za izkoreninjenje bakterije X. fastidiosa, vključno z množično in obsežno uporabo pesticidov, in v katerem je naveden seznam pesticidov, ki se uporabljajo,

–       ob upoštevanju Direktive 2009/128/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov[3],

–       ob upoštevanju vprašanja Komisiji o izrednih razmerah zaradi bakterije Xylella fastidiosa (O-000038/2015 – B8-0117/2015),

–       ob upoštevanju členov 128(5) in 123(2) Poslovnika,

A.     ker se s členom 5 prej omenjenega izvedbenega sklepa prepoveduje sajenje gostiteljskih rastlin na okuženih področjih;

B.     ker mora zadevna država članica, kot je zapisano v členu 6 omenjenega izvedbenega sklepa, iz razmejenega območja, vključno z okuženim območjem in varovalnim pasom, v polmeru 100 m od rastlin, za katere je bilo ugotovljeno, da so okužene z zadevnim organizmom, nemudoma odstraniti:

(a)         gostiteljske rastline, ne glede na njihovo zdravstveno stanje;

(b)         rastline, za katere se ve, da so okužene z zadevnim organizmom;

(c)         rastline, ki kažejo simptome morebitne okužbe s tem organizmom ali za katere se sumi, da so okužene s tem organizmom;

C.     ker izvedbeni sklep na več mestih vsebuje sklicevanja na obvezna fitosanitarna tretiranja, tudi pred odstranitvijo rastlin;

D.     ker je Evropska agencija za varnost hrane v nedavnem znanstvenem mnenju o oceni tveganja bakterije X. fastidiosa ugotovila, da izkoreninjenje ni praktično, in sicer iz več razlogov; ker je Evropska agencija za varnost hrane zlasti izjavila, da ni znakov, da bo izkoreninjene uspešno, ko se bolezen naseli na nekem območju in da bi bilo treba dati prednost preprečevanju širjenja, medtem ko učinkovitost strategij za preprečevanje širjenja, ki več niso izvedljive, ko se bolezen močno razširi, sega od zanemarljive do zmerne;

E.     ker je Evropska agencija za varnost hrane v nedavnem znanstvenem mnenju o oceni tveganja bakterije X. fastidiosa[4] navedla, da bi lahko intenzivna uporaba insekticidov za zajezitev prenašanja bolezni in nadzor žuželk kot prenašalcev neposredno ali posredno vplivala na okolje, in sicer s spremembo celotnih prehranjevalnih spletov, kar bi imelo kaskadni učinek in bi prizadelo različne trofične ravni. Trenutno na primer obstaja resna zaskrbljenost glede posrednega učinka pesticidov na opraševanje (Evropska agencija za varnost hrane, 2013). Poleg tega je obsežna uporaba insekticidov tvegana za zdravje ljudi in živali;

F.     ker kmetijski model EU vse bolj temelji na nezdravih in neodpornih kmetijskih sistemih, v primeru enoletnih monokultur je le malo pozornosti namenjene biotski raznovrstnosti in kolobarjenju, pomanjkanju koristnih organizmov ter splošnemu upadu biotske raznovrstnosti, zato se eksotične rastline in živali sorazmerno preprosto naselijo;

G.     ker vse večja in nenadzorovana raba pesticidov, ki se uporabljajo kot insekticidi, pospešuje večanje odpornosti na te pesticide, kar ogroža dosežene uspehe na fitosanitarnem področju;

H.     ker neprimerna in neracionalna raba pesticidov zaradi njihovih protimikrobnih lastnosti ustvarja ugodne razmere za pojav, širitev in obstoj odpornih bakterij, kar pri ekosistemih povzroča dovzetnost za naslednji val napada invazivnih škodljivcev;

I.      ker je odpornost na insekticide pojav, ki ima očitno čezmejne posledice, ki jih najverjetneje ne bi bilo možno nadzorovati s sedanjimi sredstvi in znanstvenimi spoznanji, ter ki ga ni mogoče izključiti, lahko pa bi imel nepredvidljive zdravstvene, družbene in gospodarske posledice;

J.      ker uporaba pesticidov, tudi v malih količinah, ogroža biološko oznako številnih italijanskih in evropskih pridelovalcev oljčnega olja;

K.     ker je vrsta italijanskih in evropskih okoljskih organizacij in poklicnih združenj izrazila resno zaskrbljenost v zvezi z izkoreninjenjem dreves in obsežno uporabo pesticidov;

L.     ker je v mednarodnem standardu za fitosanitarne ukrepe št. 9. Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, na katerega se sklicuje tudi zgornji izvedbeni sklep, zapisano, da je eden prvih ukrepov, ki jih je treba sprejeti, priprava seznama najbolj izvedljivih metod izkoreninjenja. Za vsako strategijo je treba skupni strošek in razmerje med stroškom in koristjo oceniti kratko- in dolgoročno. Poleg možnosti za izkoreninjenje je treba upoštevati tudi možnost, da se ne sprejme noben ukrep ali da se ubere pristop obvladovanja škodljivcev. Treba je opisati vse izvedljive možnosti ali se o njih pogovoriti z nosilci odločitev. Čim podrobneje je treba opisati predvidene prednosti in slabosti, tudi stroške in koristi. Priporočilo mora vsebovati eno ali več možnosti, ob tem pa upoštevati, da je končna odločitev odvisna od tehničnih zmožnosti, analize stroškov in koristi, razpoložljivih virov ter političnih in socialno-ekonomskih dejavnikov;

M.    ker je po podatkih iz članka „Evaluation of pathogenity and insect transmission of X. fastidiosa strains to olive plants(California Olive Committee) (Ocena patogenosti sevov bakterije X. fastidiosa in njenega prenosa z žuželkami na oljke - Kalifornijski odbor za ojlke) avtorjev Krugner et al. analiza z naključno pomnoženo polimorfno DNA pokazala, da spada populacija bakterije X. fastidiosa, ki napada oljke, v skupino z genotipom A, ki dokazano povzroča ožig mandljevcev, vendar v vinski trti ne povzroča Pierceove bolezni;

N.     ker je agroživilski sektor v Apuliji ena najpomembnejših panog te dežele; ker sindikati ocenjujejo, da bi lahko 8000 delavcev v sektorju gojenja oljk izgubilo svoja delovna mesta;

O.     ker je izjemno pomembno najti rešitve, ki bodo zaščitile konkurenčnost in odličnost oljčnega sektorja v Apuliji ter podprle stopnjo zaposlenosti in prihodke prizadetih delavcev;

P.     ker v zvezi z obvladovanjem izrednih razmer zaradi bakterije Xylella poteka policijska preiskava, v okviru katere so bili zaseženi dokumenti in osebni računalniki nacionalnega raziskovalnega sveta in univerze Aldo Moro; ker je regionalno upravno sodišče dežele Lacij sprejelo pritožbo zoper izvajanje regionalnih ukrepov proti izbruhu bakterije Xylella, ki jo je vložila neka zadruga;

1.      je zaskrbljen zaradi trenutnega obširnega programa za izkoreninjenje, ki ga je sprejela Komisija, saj obstaja tveganje, da bo povzročil dezertifikacijo in uničenje kmetijske dediščine, njegova učinkovitost pri preprečevanju širitve patogena pa ni jasno znanstveno dokazana; poziva Komisijo, naj preuči alternativne rešitve, ki bodo obenem zaščitile agroživilski sektor in okolje v regiji;

2.      poziva Komisijo, naj opravi analizo stroškov in koristi, da bo mogoče kratko- in dolgoročno oceniti strategijo za izkoreninjenje;

3.      poziva Komisijo naj pregleda prej omenjeni izvedbeni sklep, zlasti v zvezi s členom 6 o polmeru 100 m okoli okuženih rastlin, kjer bi bilo treba namesto izkoreninjenja dati prednost nadzoru in osamitvi, ter naj tudi revidira člen 5, da bi omogočila posaditev potencialnih gostiteljskih rastlin, ki jih je treba testirati, da se zagotovi, da niso okužene s patogenom, in spremljati, vse to pa bi bilo treba dopolniti z ustreznimi kmetijskimi praksami (npr. odstranjevanje plevela, obrezovanje in pravilno gospodarjenje z zemljo ob polnem upoštevanju biološkega ravnovesja) ter primernim in trajnostnim fitosanitarnim tretiranjem;

4.      poziva Komisijo naj premisli o drugih ukrepih, ki bi jih lahko izvajali glede na obseg razširjenosti bakterije, prizadete rastline in bakterijski sev;

 

5.      poziva Komisijo, naj omeji obširno uporabo pesticidov in izvaja Direktivo 2009/128/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov;

6.      poziva Komisijo, naj v izvedbeni sklep vključi znanstvene publikacije in analize, ki dokazujejo, da omenjeni sev X. fastidiosa ne povzroča Pierceove bolezni v vinski trti, ter tako črta Vitis s seznama rastlin, ki so potrjeno dovzetne za evropske in neevropske izolate bakterije X. fastidiosa (Priloga 1);

7.      poziva Komisijo, naj zagotovi dovolj finančnih in človeških virov za izvajanje zadevnih strategij, vključno s finančno podporo za kmete, ki izvajajo ustrezne kmetijske prakse za boj proti bakteriji X. fastidiosa in njenim prenašalcem, ter naj zagotovi ustrezna nadomestila za izgubo dreves, vira preživljanja in prihodkov v primeru izkoreninjenja oljk in drugih morebitnih gostiteljev;

8.      poziva Komisijo in italijansko vlado, naj podpreta prihodke in stopnjo zaposlenosti malih in srednjih podjetij, ki jih je prizadela bolezen Xylella;

9.      poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno financiranje za raziskave, analize in zdravila za bakterijo X. fastidiosa in njene prenašalce, na primer v okviru programa Obzorje 2020;

10.    naroči predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.