PREDLOG RESOLUCIJE o izrednih razmerah zaradi bakterije Xylella
13.5.2015 - (2015/2652(RSP))
v skladu s členom 128(5) Poslovnika
José Bové v imenu skupine Verts/ALE
B8‑0456/2015
Resolucija Evropskega parlamenta o izrednih razmerah zaradi bakterije Xylella
Evropski parlament,
– ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije z dne 29. aprila 2015 glede ukrepov za preprečevanje vnosa bakterije Xylella fastidiosa v Unijo in njenega širjenja znotraj Unije,
– ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/29/ES o varstvenih ukrepih za preprečevanje vnosa organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti[1],
– ob upoštevanju Direktive 2009/128/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov[2],
– ob upoštevanju vprašanja Komisiji o izrednih razmerah zaradi bakterije Xylella fastidiosa (O-000038/2015 – B8-0117/2015),
– ob upoštevanju členov 128(5) in 123(2) Poslovnika,
A. ker je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) v nedavnem znanstvenem mnenju o oceni tveganja zaradi bakterije Xylella fastidiosa ugotovila, da je izkoreninjenje iz več razlogov nepraktično; EFSA predvsem ugotavlja, da nič ne kaže, da bo izkoreninjenje uspešno, ko se bo na območju bolezen že pojavila, in da je zato treba dati prednost preprečevanju vnosa, pri čemer dodaja, da učinkovitost strategij obvladovanja, ki jih ni mogoče uporabiti, ko se bolezen razširi, niha med zanemarljivo in zmerno;
B. ker EFSA v istem mnenju navaja, da ima lahko intenzivna uporaba insekticidov za omejevanje prenosa bolezni in nadzor prenosa z žuželkami neposredne in posredne posledice za okolje, saj spremeni celotne prehranjevalne splete s kaskadnimi posledicami in tako vpliva na različne trofične ravni, ter da obsežna uporaba insekticidov pomeni tveganje za zdravje ljudi in živali;
C. ker podrobnosti o mehanizmih okužbe in prenosa patologije, povezane z zadevnimi sevi bakterije Xylella fastidiosa, še niso v celoti poznane, bi moralo pri obravnavanju izbruha veljati previdnostno načelo, najbolj uničujoči in ireverzibilnimi ukrepi pa bi morali biti uporabljeni le v skrajni sili po nizu ukrepov s stopnjujočo se destruktivnostjo;
D. ker je odpornost na vnos, naselitev in razširitev škodljivih organizmov odvisna od uravnoteženosti in biotske raznovrstnosti kmetijskih ekosistemov z živo in zdravo prstjo ter koristnimi vrstami, ki služijo za zaščito pridelka; ker pa se lahko invazivni škodljivi organizmi, ki so novi v ekološki skupnosti, nenadzorovano množijo in širijo;
E. ker neustrezna uporaba pesticidov lahko poruši strategije naravne obrambe z vplivom na neciljne vrste, tudi na koristne mikrobe, ter tako kmetijski ekosistemi postanejo dovzetni za nove napade;
1. meni, da mora biti odziv Unije robusten in varen pred napakami že v prvem poskusu, ne da bi pri tem uničili življenje na podeželju ali naravni kapital ter prihodnjo produktivnost prizadetih in potencialno prizadetih regij;
2. meni, da je glede na izredno težavnost in slabe možnosti nadzora nad širjenjem okužbe, ko se ta že naseli, zelo pomembno strogo preprečiti premike gostiteljskih in potencialnih gostiteljskih rastlin iz prizadetih regij, zunaj in znotraj EU; zato meni, da je nujno potrebna popolna karantena za potencialno okužen material iz okuženih območij in da so zato izjeme v pogojih, ki pomenijo najmanjše tveganje, neodgovorne; meni, da bi bile z izrecnim sklicevanjem na člen 4(6) in (7) izvedbenega sklepa Komisije, ki določa pogoje za odstopanje, bakterije še vedno prisotne v okolju, in ker je znanje o prenosu pomanjkljivo, bi morali uporabiti previdnostno načelo, odstopanja pri opredelitvi območij pa ne bi smela biti možna; z izrecnim sklicevanjem na člen 17 meni, da je dovoljenje za vnos potencialnih gostiteljskih rastlin v EU iz tretjih držav, v katerih je ugotovljena prisotnost bolezni, preveč tvegano, predvsem glede na možnost nezanesljivih ali nedelujočih nadzornih sistemov na obeh straneh;
3. meni, da bi morala Komisija poleg prepovedi uvoza rastlinskega materiala iz držav, v katerih so prisotni sevi bakterije Xylella fastidiosa (ZDA, Mehika, Kostarika itd.), vzpostaviti in redno posodabljati seznam tretjih držav, ki veljajo za tvegane;
4. poziva k povečanemu nadzoru in kontrolam rastlinskega materiala iz držav z območji, ki jih je bolezen prizadela, ali iz držav, ki mejijo na ta območja;
5. meni, da bi moral biti v besedilu Komisije opredeljen koncept fizične zaščite razmnoževalnih območij, kjer naj bi bila okužba odpravljena, ki bi moral zajemati postavitev toplih gred z dvojno plastjo hermetičnih pečatov, da bi zdrave rastline lahko rasle v popolni izolaciji od okolice in da bi se pripravili na ponovno nasaditev območij, ki so bila okužena in kjer je bila bolezen izkoreninjena;
6. poudarja potrebo po kampanjah za osveščanje na potencialno prizadetih območjih EU, predvsem v Sredozemlja, kjer je pridelovanje oliv in drugih pridelkov, ki so morebitni gostitelji, bistvenega pomena za ohranjanje življenja na teh območjih, da bi osvestili vse, ki delujejo v kmetijskem sektorju pa tudi v hortikulturi, vključno s prodajalci okrasnih rastlin na drobno, poklicnimi vrtnarji in njihovimi strankami;
7. vztraja na ustreznem nadomestilu za škodo zaradi izgube dreves in zaslužka v primeru odstranitve oljk in drugih potencialnih gostiteljev ter meni predvsem, da bi morali krizno rezervo uporabiti za financiranje prispevka EU k tej izgubi;
8. opozarja, da ta fitosanitarna kriza ne sme biti katalizator za prestrukturiranje kmetij in uničenje malih kmetov v prizadetih regijah; vztraja tudi, da bi morala zemljišča, kjer se odkrijejo okužena drevesa, ostati kmetijska zemljišča in jih ne bi smeli prerazvrstiti za druge namene, kot sta turizem ali gradnja;
9. vztraja, da bi morali kmetom odobriti pomoč za ponovno vzpostavitev zaloge oljk in drugih prizadetih dreves, kar bi moralo zajemati tudi rehabilitacijo kmetijskih ekosistemov, vključno s prstjo, ter za vzpostavitev odporne biotske raznovrstnosti in predvsem za zagotavljanje genske raznovrstnosti zaloge rastlin, ki v idealnih pogojih zajema odpornost na bolezen ali toleranco do nje; meni, da bi moral biti eden izmed ciljev vsake odobrene pomoči zagotoviti uravnotežene, biotsko raznolike kmetijske ekosisteme in površine, ki bodo bolj odporni na prihodnje napade;
10. poziva Komisijo, naj med ukrepe za izkoreninjenje (člen 6 izvedbenega sklepa) vključi načelo kaskadne uporabe nadzornih ukrepov, tako da so najbolj uničujoči in ireverzibilni ukrepi izvedeni le v skrajni sili; po strogih karantenskih ukrepih za ustavitev premikanja rastlinskega materiala iz okuženih območij bi bili po korakih uporabljeni naslednji ukrepi:
– neinvazivni in neuničujoči ukrepi, vključno s selektivnim cepljenjem in požigom obolelih vej, ter druge fizične metode;
– uporaba ustreznih fitofarmacevtskih proizvodov, odobrenih za organsko pridelavo, ki so na seznamu Priloge II Uredbe 889/2008;
– uporaba integriranega varstva rastlin pred škodljivci;
– natančen nanos pesticidov na prizadeta drevesa, brez preventivne uporabe in osredotočanja na celotne taksonomske razrede insektov, zgolj z uporabo substanc, ki so dokazano učinkovite in ustrezne ter odobrene za uporabo v EU, pri čemer se najprej uporabi najmanj uničujoča snov; pri tem je treba posebej upoštevati sklepe EFSA o tveganju in omejeni učinkovitosti uporabe insekticidov; ti ukrepi so podprti z rehabilitacijo kmetijskih ekosistemov, vključno s prstjo;
– krčenje nasadov se izvede le v skrajni sili;
11. poziva k večjemu obsegu sredstev za raziskave, tudi v okviru programa Obzorje 2020, da bi obravnavali druge podrobnosti patologije, predvsem s participativnimi raziskavami in gojenjem tolerantnih ali odpornih sort prizadetih trajnih nasadov; zato meni, da bi morale te raziskave zajemati tudi opredelitev vseh gostiteljskih in potencialnih gostiteljskih rastlin, prenosa z insekti in drugih načinov prenosa ter, kar je najpomembnejše, alternativ najbolj uničujočim in ireverzibilnim metodam za nadzor in izkoreninjenje;
12. nosilce odločanja poziva, naj v svojih strategijah obvladovanja obravnavajo tveganje, ki ga predstavlja trgovina z okrasnimi rastlinami, ki so potencialne gostiteljice, zunaj Sredozemlja, predvsem njihovo morebitno vlogo kot rezervoar za zadrževanje bolezni ali pot za (ponovno) okužbo;
13. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.