PREDLOG RESOLUCIJE o izbruhu bakterije Xylella fastidiosa, ki napada oljke
13.5.2015 - (2015/2652(RSP))
v skladu s členom 128(5) Poslovnika
Paolo De Castro, Isabelle Thomas, Eric Andrieu, Clara Eugenia Aguilera García, Viorica Dăncilă, Marlene Mizzi, Victor Negrescu v imenu skupine S&D
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0451/2015
B8‑0457/2015
Resolucija Evropskega parlamenta o izbruhu bakterije Xylella fastidiosa, ki napada oljke
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Direktive 2000/29/ES o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti[1],
– ob upoštevanju znanstvenega mnenja Evropske agencije za varnost hrane z dne 6. januarja 2015 o tveganju za zdravje rastlin, ki ga na ozemlju EU predstavlja bakterija Xylella fastidiosa, v katerem so predstavljene in ocenjene možne rešitve za zmanjšanje tveganja,
– ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije iz leta 2015 glede ukrepov za preprečevanje vnosa bakterije Xylella fastidiosa v Unijo in njenega širjenja znotraj Unije,
– ob upoštevanju vprašanja Komisiji o izbruhu bakterije Xylella fastidiosa, ki napada oljke (O-000038/2015 – B8-0117/2015),
– ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,
A. ker bakterija Xylella predstavlja veliko nevarnost in neposredno ogroža pridelavo nekaterih kmetijskih rastlin v južni Evropi, med katerimi so drevesa oljk, mandljev in breskev ter okrasne rastline, potencialno pa ogroža tudi trte, drevesa agrumov in druge kmetijske rastline ter bi lahko povzročila neprimerljive in katastrofalne izgube s hudimi gospodarskimi, okoljskimi in družbenimi posledicami;
B. ker bakterija že povzroča hudo škodo na oljčnih nasadih v južnoitalijanski deželi Apulija, potencialno pa ogroža še druge kmetijske rastline in območja;
C. ker je pridelava oljk med najpomembnejšimi kmetijskimi panogami v deželi Apulija, saj predstavlja 11,6 % (oz. 522 milijonov EUR) skupne vrednosti kmetijske pridelave v tej deželi in 30 % vrednosti italijanske pridelave oljk leta 2013;
D. ker navzočnost bakterije Xylella fastidiosa povzroča resno gospodarsko škodo ne le pridelovalcem oljk, ampak tudi v celotni proizvodni in tržni verigi, vključno z zadružnimi in zasebnimi oljarnami;
E. ker so italijanski pristojni organi na izbruh bakterije Xylella fastidiosa prvič opozorili 21. oktobra 2013;
F. ker so inšpekcijski pregledi, ki jih je v Italiji novembra 2014 opravil urad za prehrano in veterinarstvo generalnega direktorata Komisije za zdravje in varnost hrane, potrdili, da so se razmere močno poslabšale in da ni mogoče izključiti nadaljnjega širjenja bakterije;
G. ker je ožig zaradi bakterije Xylella že prizadel velika pridelovalna območja v tretjih državah, na primer vinograde v Kaliforniji in nasade agrumov v Braziliji, in ker je ta bakterija prisotna v velikem delu Združenih držav in Latinske Amerike;
H. ker zaenkrat ni zdravila za zdravljenje obolelih rastlin in ker prizadete rastline pogosto ostanejo okužene vso življenjsko dobo ali pa hitro propadejo;
I. ker se ta bolezen pojavlja na različnih gostiteljskih rastlinah v Evropski uniji, med njimi tudi na asimptomatičnih divjih rastlinah;
J. ker za ustavitev širjenja bolezni ni dovolj posek prizadetih pridelovalnih območij in ker lahko s fitosanitarni ukrepi odstranimo tudi žuželke, ki bakterijo Xylella prenašajo; ker pa so bili izraženi pomisleki glede razširjene uporabe pesticidov;
K. ker je Evropska agencija za varnost hrane poudarila, da ni znakov, da bo izkoreninjenje uspešno, ko se bolezen naseli na nekem območju; ker bi bilo treba prednost nameniti preventivnim ukrepom, ki naj se osredotočijo na uvoz, in okrepiti izmenjavo dognanj na področju raziskav;
1. poudarja, da je treba na ravni EU v dogovoru z vsemi državami članicami in v skladu s pravom EU podpreti izvajanje ukrepov, ki jih je sprejela Komisija;
2. je seznanjen s predlogom Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin z dne 28. aprila 2015 za izvedbeni sklep glede ukrepov za preprečevanje vnosa bakterije Xylella fastidiosa v Unijo in njenega širjenja znotraj nje;
3. obžaluje, da se Komisija ne odzove vedno dovolj hitro, da bi preprečila vnos rastlinskih bolezni iz tretjih držav v EU, ker sistem za nadzor uvoza, kot je bil uveden z Direktivo 2000/29/ES, temelji strogo na odzivnem pristopu, kar ne zagotavlja zadostne zaščite proti škodljivcem, kot je bakterija Xylella; zato Komisijo poziva, naj preveri vir okužbe in pregleda uradni fitosanitarni uvozni sistem EU, da bi zaščitila in obvarovala njeno ozemlje;
4. poziva Svet in Komisijo, naj ponovno sprožita razpravo o pregledu uradnega fitosanitarnega nadzornega sistema EU, da bi zaščitila in obvarovala njeno ozemlje; meni, da je bistveno, da se v razpravo vključi pregled načrta za obvladovanje fitosanitarnih tveganj na ravni EU, da bi preprečili negativne posledice za svetovno trgovinsko izmenjavo;
5. odločno poziva Komisijo, naj zlasti zaradi bližajočega se poletja sprejme učinkovitejše ukrepe za preprečevanje širjenja bakterije Xylella v EU, tako da strogo izvaja in nadzoruje določbe člena 9 izvedbenega sklepa iz leta 2015, ki naj bodo v prvi vrsti usmerjene na najbolj ogrožene kmetijske rastline, hkrati pa naj ne zanemari drugih, ki bi jih bolezen tudi lahko resno prizadela;
6. poziva Komisijo in države članice, naj v primeru, ko je za preprečevanje širjenja bakterije Xylella potrebno uničenje kmetijskih rastlin, preuči, kako proizvajalcem najbolje povrniti škodo, ki ne zajema le izgube prihodnje kmetijske proizvodnje, temveč tudi kulturno dediščino in zgodovino;
7. poziva Komisijo in pristojne organe, naj izkoristijo vsa razpoložljiva sredstva in instrumente, da bi pomagali pri oživitvi gospodarstva na prizadetih območjih;
8. poziva Komisijo, naj sproži obvezno uvedbo fitosanitarnega potnega lista za oljčna drevesa (Olea europaea) ter pripravi seznam pozitivnih držav in proizvodov, ki bi lahko s fitosanitarnega vidika veljali za zdrave;
9. poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe proti uvozu rastlin, ki jih je prizadela bakterija Xylella, tako da nadzoruje uvoz v EU in zagotovi sledljivost občutljivih rastlin, ki se uvozijo;
10. meni, da je treba zaradi velikih fitosanitarnih tveganj za evropsko kmetijstvo prepovedati uvoz sadik kavovca, ne pa semen, s poreklom iz Kostarike in Hondurasa;
11. odločno poziva Komisijo, naj brez odlašanja spodbudi okrepljeno raziskovalno delo, vključno z večjim mednarodnim povezovanjem in z zagotavljanjem sredstev za raziskovalne institute, da bi okrepili znanstvena spoznanja o bakteriji Xylella ter ugotovili patogene in prenašalce, ki povzročajo širjenja ožiga;
12. predlaga pripravo kampanj obveščanja, s katerimi bi proizvajalce in kupce rastlin spodbujali, naj pristojne organe nemudoma opozorijo na navzočnost bakterij ali na sum njene navzočnosti; poziva Komisijo, naj opredeli spodbude za proizvajalce, ki izvajajo preventivne ukrepe;
13. meni, da bi morala Komisija in države članice, zlasti zaradi bližajočega se poletja, potnike opozarjati na tveganje pri vnosu okuženih rastlin iz držav, ki jih je prizadela bakterija Xylella, v EU;
14. spodbuja države članice, naj povečajo število rednih inšpekcijskih pregledov, da bi preprečile širjenje bolezni izven razmejenih območij;
15. poziva Komisijo, naj Parlamentu vsako leto – ali kadarkoli glede na razvoj dogodkov – poroča o grožnji, ki jo za proizvajalce v EU predstavljajo bakterija Xylella in drugi organizmi, ki ogrožajo kmetijsko proizvodnjo;
16. poziva Svet, naj Parlamentu predloži spremenjeno različico predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zaščitnih ukrepih proti škodljivim organizmom na rastlinah, da bi uvedli preventivni sistem za nadzor uvoza, podoben tistemu, ki že obstaja za živali, kjer je treba pred izdajo dovoljenja za uvoz v EU izvesti oceno tveganja;
17. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.
- [1] UL L 169, 10.7.2000, str. 1.