Postopek : 2015/2729(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0656/2015

Predložena besedila :

B8-0656/2015

Razprave :

Glasovanja :

PV 09/07/2015 - 12.5
CRE 09/07/2015 - 12.5
PV 16/09/2015 - 13.1
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0323

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 177kWORD 121k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0656/2015
1.7.2015
PE559.016v01-00
 
B8-0656/2015

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 37(3) Poslovnika in z okvirnim sporazumom o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo


o delovnem programu Komisije za leto 2016 (2015/2729(RSP))


József Szájer v imenu skupine PPE

Resolucija Evropskega parlamenta o Delovnem programu Komisije za leto 2016 (2015/2729(RSP))  
B8‑0656/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Delovni program Komisije za leto 2015 – Nov začetek (COM(2014)0910) in njegovih prilog od 1 do 4,

–  ob upoštevanju člena 37(3) Poslovnika,

A.  ker je treba za politične prednostne naloge zagotoviti ustrezna finančna sredstva;

B.  ker politika in ukrepi EU, ki se izvajajo skupaj z državami članicami ter v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti, lahko imajo in tudi morajo imeti oprijemljiv vpliv, tako da pomagajo državljanom, da lahko predvidijo hitre spremembe v družbi in se nanje odzovejo;

C.  ker Evropa mora biti zavezana modelu socialnega tržnega gospodarstva, ki zagotavlja trajnostno rast, da bi tako prihodnjim generacijam zagotovili delovna mesta, ne pa dolgov;

DEL 1

1.  poudarja, da je mogoče znatno zmanjšanje upravnih bremen za državljane in podjetja doseči le z zmanjšanjem števila zakonodajnih predlogov in namesto tega osredotočenjem na glavne prednostne naloge;

2.  opozarja na obveznost EU, da v skladu s členom 5 Pogodbe o Evropski uniji o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti ustvarja zakonodajo le, če in kolikor je to potrebno; je zato trdno prepričan, de je treba prizadevanja osredotočiti na nekaj glavnih prednostnih nalog, in poziva Komisijo, naj se vzdrži sprejemanja nebistvenih pobud, tako da bo ukrepanje EU vedno osredotočeno na glavne prednostne naloge, ki neposredno koristijo njenim državljanom;

3.  ponovno poudarja pomen, ki ga pripisuje metodi Skupnosti, preglednosti zakonodajnega postopka, demokratični legitimnosti ter vlogi in odgovornosti nacionalnih parlamentov;

4.  podpira spremembo metode, s katero naj bi razčistili stvari in tako preprečili tratenje sredstev za zastarele in neustrezne zakonodajne predloge, ki ne obravnavajo več prednostnih nalog in ne dajejo odgovorov na pomisleke državljanov EU;

5.  zato poziva k zmanjšanju stroškov upravnih bremen za 25 % in k ustanovitvi neodvisnega zunanjega organa za regulativni nadzor za celoten politični cikel, ki bo vključeval neodvisne strokovnjake in bo skupen vsem trem institucijam ter bo nadziral njihove zadevne ocene učinke, da bi lahko izmerili upravna bremena in povezane stroške novih predlogov, vključno z obveznim testom MSP, pri čemer bi oba ukrepa pomagala pri odpravljanju birokracije na vseh ravneh – evropski, nacionalni in regionalni – in za vse gospodarske akterje in državljane v njihovem vsakodnevnem življenju ter tako pomagala spodbujati ustvarjanje delovnih mest;

6.  vztraja, da je treba v celoti, hitro, in učinkovito uveljaviti in uporabljati veljavno zakonodajo na področjih, kot so enotni trg, okoljska zakonodaja, spremenjena skupna kmetijska politika (SKP), skupna ribiška politika (SRP) in kohezijska politika ter finančni in bančni sektor; poziva Komisijo, naj bolje spremlja napredek držav članic pri izvajanju;

7.  meni, da mora vsak nadaljnji razvoj ekonomske in monetarne unije temeljiti in graditi na veljavni zakonodaji, kot so šesterček, dvojni sveženj in bančna unija, da jo bodo lahko vse države članice uporabljale v celoti in dosledno, da je treba odgovornost za gospodarsko upravljanje in evropski semester ter njuno demokratično legitimnost še izboljšati ter da je treba parlamentarni nadzor izvajati na ravni, kjer se sprejemajo ali izvajajo odločitve, pri čemer morajo nacionalni parlamenti nadzirati nacionalne vlade;

8.  poziva k sprejetju kodeksa za doseganje konvergence, ki ga je treba sprejeti po rednem zakonodajnem postopku in bo določal ključne cilje strukturnih reform za petletno obdobje ter bo skupaj z letnim pregledom rasti predstavljal podlago za priporočila za posamezne države;

9.  meni, da je treba revizijo davčne politike razumeti kot sestavni del strukturnih reform v državah članicah in da je treba davčno politiko ter politiko konkurence obravnavati kot dve plati istega procesa v korist vseh potrošnikov in državljanov EU z namenom nadaljnjega prispevanja k ustvarjanju delovnih mest; podpira prenos davčnega bremena z dela na druge oblike trajnostne obdavčitve;

10.  meni, da je nadzor EU državnih pomoči pomembno orodje za boj proti davčnim praksam, ki izkrivljajo enotni trg;

11.  pozdravlja davčna stališča in poudarja, da predstavljajo pomembno orodje za zagotavljanje pravne varnosti gospodarskim akterjem in podjetjem, če se uporabljajo zakonito za olajševanje plačevanja davkov v tistih državah, kjer se odvija dejanska gospodarska dejavnost in ustvarjanje vrednosti, vendar prav tako poudarja, da je zloraba davčnih stališč kot pogajalskega orodja nedopustna;

12.  odločno podpira ukrepe za boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam ter poudarja, da je treba davkoplačevalski denar uporabljati učinkoviteje in sprejeti nadaljnje korake za zaščito finančnih interesov Unije, kar bi moralo predstavljati ključno prednostno nalogo, da se zagotovi legitimnost porabe EU; zato meni, da bi morala Komisija pri svojem delu dati poudarek ukrepom za bolj proti goljufijam;

13.  nestrpno pričakuje rezultate dela Skupine na visoki ravni za lastna sredstva, ki naj bi bili predstavljeni na medinstitucionalni konferenci leta 2016; poudarja, da se je Komisija zavezala, da bo na podlagi teh rezultatov ocenila, ali so nova lastna sredstva ustrezna, in da je to oceno treba izvesti skupaj s pregledom ali revizijo večletnega finančnega okvira leta 2016; ponovno opozarja na njeno zavezo reformi sistema lastnih sredstev EU pred pričetkom naslednjega večletnega finančnega okvira, da bo sistem enostavnejši, preglednejši in bolj pošten;

14.  poudarja potrebo po dokončni in nedvoumni rešitvi ponavljajočega se problema neplačanih računov ob koncu leta, ki spodkopava verodostojnost EU; pričakuje, da se bo število takšnih računov do konca leta 2016 znižalo na vzdržno raven zahvaljujoč izvajanju plačilnega načrta 2015–2016; poziva Komisijo, naj podrobno spremlja izvajanje tega plačilnega načrta in nemudoma predlaga spremembe proračuna, če raven odobrenih plačil v letu 2016 ne bo zadovoljiva;

15.  opozarja Komisijo na njeno zavezo, da se bo spopadla z naraščajočim pritiskom na zunanjih mejah EU, tudi s strogimi ukrepi proti nezakonitim migracijam ter tihotapljenju in trgovini z ljudmi, in poudarja, da pomeni izboljšanje upravljanja migracij boljše povezovanje migracijske politike EU z njeno zunanjo politiko;

16.  podpira spremembo medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje in predlagano pripravo programa skupaj s Komisijo in Svetom, s katerim bi povečali učinkovitost zakonodajnega postopka;

17.  opozarja, da mora Komisija najkasneje do konca leta 2016 predstaviti pregled delovanja večletnega finančnega okvira 2014–2020, ki bo dopolnjen z zakonodajnim predlogom o spremembi uredbe o večletnem finančnem okviru; poudarja, da je bila obvezna zakonodajna revizija večletnega finančnega okvira ena izmed glavnih zahtev Parlamenta v pogajanjih o večletnem finančnem okviru; zato temu procesu pripisuje izjemen pomen in je pripravljen na konstruktivno delovanje pri iskanju rešitev za številna nerešena vprašanja, vključno s tistimi, ki se nanašajo na financiranje jamstvenega sklada Evropskega sklada za strateške naložbe;

DEL 2

Nova spodbuda za delovna mesta, rast in naložbe

18.  poziva Komisijo, naj dokonča sveženj za mobilnost delavcev in sprejme ukrepe za spodbujanje vključevanja in zaposljivosti evropskih delavcev ter za obravnavanje težav dolgotrajno brezposelnih ljudi; zavrača vse pobude, ki bi nasprotovale načelu subsidiarnosti, kot so evropski programi nadomestil za primer brezposelnosti, zavezujoči socialni kazalniki za države članice in evropska minimalna plača ali dohodek;

19.  pozdravlja predlog Komisije, da bi nov zagon delovnim mestom povezali z rastjo in naložbami; opozarja, da bi vsak nov predlog moral zagotavljati ustrezno ravnovesje med prožnostjo in varnostjo za delodajalce na eni in zaposlene na drugi strani;

20.  zahteva konkretne ukrepe za odpravo še vedno prisotne diskriminacije na trgu dela, zlasti glede starejših delavcev, žensk, invalidnih delavcev in mladih;

21.  poziva Komisijo, naj okrepi in izboljša kakovost, učinkovitost in dostopnost evropskih sistemov izobraževanja in usposabljanja; meni, da je treba posebno pozornost nameniti vseživljenjskemu učenju, dualnim sistemom, priznavanju diplom in podpori ukrepom za znižanje stopenj zgodnjega osipa za zagotovitev, da učenci pridobijo osnovne pismene spretnosti, kot to določa Program OECD za mednarodno ocenjevanje učencev (PISA);

22.  poziva Komisijo, naj si kot del strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast še naprej prizadeva za ustvarjanje delovnih mest z uporabo koncepta krožnega gospodarstva in ustvarjanjem sinergij v pomorskem in morskem sektorju kot celoti (modra rast);

23.  poziva Komisijo, naj predloži večletne načrte upravljanja, ki so eno izmed glavnih orodij za izvajanje reformirane SRP, kar zadeva trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov, in po rednem zakonodajnem postopku zakonodajni okvir za tehnične ukrepe, predviden že v letu 2015;

24.  poudarja, da je treba cilj enotnega znaka EU za okolje za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, ki ga določa skupna ureditev trga, zasledovati s poročilom in predlogom Komisije;

25.  opozarja na zavezo Komisije, da bo uporabila razpoložljiva orodja, tudi proračun EU, za spodbujanje delovnih mest in rasti s pametnimi naložbami v tesnejšem partnerstvu z državami članicami, nacionalnimi parlamenti, regijami in mesti za doseganje boljšega izvajanja obstoječih politik in izboljšanje učinkovitosti ukrepov na terenu, še zlasti pri uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov; poudarja, da novo programsko obdobje za kohezijsko politiko, ki je trdno zasidrano v evropskem semestru in procesu gospodarskega upravljanja, še naprej ostaja glavni vir takšnih javnih naložb;

26.  pozdravlja zavezanost Komisije boljši pravni ureditvi ter predlagano preverjanje ustreznosti in ovrednotenje SKP z namenom zmanjšanja birokracije in odprave regulativnih bremen; poziva k predlogu, ki bo olajšal izvajanje reforme, da se zagotovi najnižja možna raven upravnih bremen za kmete in organe držav članic in ohrani pomembna vloga SKP pri zagotavljanju varnosti preskrbe s hrano;

27.  poziva k učinkoviti uporabi proračuna EU z osredotočanjem na boljše izvajanje obstoječega nadzora, vrednotenje nadzora, zmanjšanje birokratskih obremenitev, kjer je to mogoče, ter na načine za zagotavljanje uspešnosti in dodane vrednosti pri uporabi denarja davkoplačevalcev EU, ter poudarja, da je uspešnost pomembnejša od karseda velikega povečanja uporabe proračunskih sredstev;

28.  podpira prizadevanja Komisije v vseh tekočih dvostranskih in večstranskih trgovinskih pogajanjih, da bi v letu 2016 dosegli pozitivne rezultate, kar zadeva celostne in vzajemno koristne trgovinske sporazume, kar bi znatno izboljšalo trgovinske obete EU in priložnosti podjetij EU v svetu; kljub temu meni, da so potrebna stalna prizadevanja EU, da bi lahko izkoristili prednosti procesa, ki se je pričel leta 2013 s svežnjem z Balija, sprejetim v okviru večstranskih pogajanj v Dohi, ki naj bi utrl pot svetovni gospodarski stabilnosti;

29.  meni, da odprava ovir za trgovino in naložbe po celem svetu še naprej ostaja ključna prednostna naloga trgovinske strategije EU; v zvezi s tem ugotavlja, da poročilo Komisije o ovirah za trgovino in naložbe za leto 2014 prepoznava velike in neupravičene ovire v trgovinskih odnosih EU s pomembnimi tretjimi državami; zato ponovno poziva Komisijo, naj reši to vprašanje in se bojuje proti neupravičenim zaščitnim ukrepom;

Povezan enotni digitalni trg

30.  poudarja, da mora nov predlog Komisije, ki nadomešča predlog za skupno evropsko prodajno pravo – kot je bilo objavljeno v Sporočilu o enotnem digitalnem trgu –, temeljiti na stališču Parlamenta iz prve obravnave;

31.  poziva Komisijo, naj pri reviziji direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah (AVMS) upošteva stalno tehnološko zbliževanje in pripravi ustrezna priporočila za prilagajanje regulativnega okvira, da bo primeren za prihodnost;

32.  pričakuje, da bo ambiciozen pregled direktive o univerzalnih storitvah posodobil pravice končnih uporabnikov;

Odporna energijska unija s politiko podnebnih sprememb, usmerjeno v prihodnost

33.  zahteva pravočasen pregled uredbe o zanesljivi oskrbi s plinom ter sklepa, ki vzpostavlja mehanizem za izmenjavo informacij v zvezi z medvladnimi sporazumi na področju energetike;

34.  poziva Komisijo, naj predstavi več zakonodajnih in nezakonodajnih pobud z namenom določitve ambicioznega okvira podnebne in energetske politike za leto 2030 kot prispevek EU k sklenitvi globalnega podnebnega sporazuma pred vrhom Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja v Parizu;

35.  poziva Komisijo, naj v skupna prizadevanja za boj proti globalnemu segrevanju v celoti vključi Parlament in zagotovi, da bodo vse politike EU upoštevale podnebne ukrepe, tako da jih prilagodi realnosti podnebnih sprememb, ter poziva, naj zakonodajni predlogi izvajajo podnebni in energetski sveženj do leta 2030 v okviru rednega zakonodajnega postopka;

36.  poziva k obsežni strukturni reformi sistema za trgovanje z emisijami (ETS) po letu 2020, ki mora vključevati oprijemljive in usklajene ukrepe glede selitve virov CO2, namenjene zaščiti industrije EU, z zagotavljanjem, da najuspešnejši ne nosijo neposrednih ali posrednih stroškov ETS, in ob upoštevanju spreminjajoče se ravni proizvodnje;

37.  poziva k zakonodajnemu predlogu o porazdelitvi ciljev glede emisij toplogrednih plinov za leto 2030 v panogah, ki niso vključene v sistem trgovanja, in k pregledu zakonodajnega okvira za energijsko učinkovitost, vključno z energijsko učinkovitostjo stavb, direktivo o energetski učinkovitosti in drugimi vidiki okvira za leto 2030, povezanimi z upravljanjem, ter k reviziji direktive o obnovljivih virih energije, da bi vzpostavili podporni sistem EU za obnovljive vire energije in izboljšali trenutno stanje, ki ga zaznamujejo številni nacionalni podporni programi, ki so se izkazali za drage in neučinkovite z vidika notranjega energetskega trga;

38.  zahteva pravično in učinkovito določanje cen za trajnostni promet z revizijo direktive o evrovinjeti in okvira za spodbujanje evropskega elektronskega cestninjenja ter pripravo glavnega načrta za uvajanje kooperativnih inteligentnih prometnih sistemov;

39.  zahteva pregled direktive o spodbujanju čistih in energijsko učinkovitih vozil za cestni prevoz ter pregled pravil za dostop do trga za cestni promet z namenom izboljšanja njegove energijske učinkovitosti;

40.  pozdravlja predlog Komisije o svežnju za izboljšanje kakovosti zraka in nadaljnje izvajanje uredbe REACH;

41.  poziva k natančnejšemu in bolj uravnoteženemu pristopu k ukrepom za okoljsko primerno zasnovo, ki so v preteklosti prispevali k naraščajočemu javnemu nezaupanju glede urejanja na evropski ravni, in meni, da bi moral ta pristop temeljiti na možnih prihrankih energije in tržnem pomenu takšnih ukrepov, ne da bi posegal v vedenjske navade državljanov; odločno podpira jasno energijsko označevanje, da se potrošnikom omogoči izbira, in vztraja pri novem predlogu v zvezi s svežnjem ukrepov za krožno gospodarstvo;

42.  poudarja, da je potrebna hitra revizija direktive o tkivih in celicah, da bo skladna z Listino o temeljnih pravicah, še zlasti kar zadeva načelo neplačanega darovanja; meni, da enako velja za uredbo o naprednem zdravljenju, ki mora bit prav tako bolj ustrezna za MSP; poudarja, da mora Komisija pripraviti predlog o bolj usklajenem pristopu k ocenjevanju zdravstvene tehnologije za farmacevtske proizvode, ki ne bo ustvarjal dodatnega sloja upravnih obremenitev, temveč bo razbremenil podjetja in organe držav članic, saj bo od njih zahteval, da takšno oceno izvedejo samo enkrat na evropski ravni in ne v vseh 28 državah članicah; pričakuje pravočasno sprejetje sekundarne zakonodaje, določene z direktivo o tobačnih izdelkih; poudarja, da mora biti prednostna naloga Komisije boj zoper protimikrobno odpornost, in poleg že obstoječih predlogov na področju veterine poziva h konkretnim zakonodajnim predlogom za reševanje teh resnih težav; poleg tega poziva, da je treba večjo pozornost nameniti humani medicini, na primer v obliki instrumenta, ki bi urejal antibiotike za uporabo v humani medicini, podobnega že predlaganemu instrumentu za antibiotike na področju veterine;

43.  poziva Komisijo, naj glede na resne in vztrajne težave, ki nastajajo v zvezi z izvajanjem Uredbe (ES) št. 1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih, vključno s težavo izkrivljanja konkurence, pregleda znanstveno podlago uredbe in po potrebi odstrani pojem profilov hranil ali pa uredbo v celoti razveljavi; meni, da so cilji te uredbe, kot sta zagotavljanje, da so navedeni resnični podatki o živilih in da so navedeni specifični podatki o vsebnosti maščob, sladkorja in soli, sedaj doseženi z Uredbo (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom;

44.  pričakuje dokončno sprejetje zakonodajnih predlogov o zdravju živali, zdravju rastlin, uradnih kontrolah, novih živilih, kloniranju, zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in medicirani krmi;

Bolj povezan in pravičnejši notranji trg z okrepljeno industrijsko bazo

45.  zahteva poglobljeno analizo trgov, vključno s sedanjimi trendi, da bi lahko ugotovili, ali in v kakšni obliki je treba obravnavati te storitve oziroma ali sta uporaba in nova razlaga obstoječe zakonodaje (tudi direktive o storitvah in direktive o koncesijah) tudi dejansko sorazmerni;

46.  zahteva revizijo direktive o prospektu, predloga o visokokakovostnem listinjenju in predloga o sanaciji in reševanju infrastrukture finančnih trgov;

Razumen in uravnotežen prostotrgovinski sporazum z ZDA

47.  poudarja geopolitični in strateški pomen Čezatlantskega partnerstva za trgovino in naložbe, ki je najpomembnejši nedavni projekt ZDA in EU in ki bo, če bo uspešno zaključeno, poleg svojih trgovinskih vidikov ponovno oživilo čezatlantsko partnerstvo kot celoto, saj bo postalo primerjalno merilo za institucionalizacijo trdnejšega partnerstva na svetu z vzpostavitvijo svetovnih trgovinskih meril za ponovni zagon učinkovitega večstranskega postopka liberalizacije v prihodnosti; v tem okviru podpira prizadevanja pogajalca EU za ambiciozen sporazum z obojestranskimi koristmi, ki bo močno zmanjšal tarifne in netarifne ovire, pri tem pa v celoti spoštoval evropske socialne in okoljske standarde ter standarde varstva potrošnikov;

Območje pravosodja in temeljnih pravic, zasnovano na medsebojnem zaupanju

48.  poudarja potrebo po predlogu Komisije o skupnih minimalnih standardih za civilne postopke in o reviziji uredbe Bruselj II s posebnim poudarkom na čezmejni starševski odgovornosti;

49.  v zvezi s tem opozarja na veliko število peticij z obtožbami o kršitvah uredbe Bruselj II; zato poziva Komisijo, naj prepreči „ugrabitve otrok“ prek mediacijskega programa in spodbuja posebno usposabljanje mediatorjev in sodnikov, ki obravnavajo čezmejne postopke, ki vključujejo otroke, in spodbuja države članice, naj zadeve v zvezi z ugrabitvijo otrok centralizirajo na specializiranih sodiščih;

50.  zahteva dokončanje evropskega akta o dostopnosti;

51.  opozarja, da mora Komisija zagotoviti popolno izvajanje zakonodaje EU v rokih za prenos, in poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne ukrepe proti tistim državam članicam, ki niso ustrezno prenesle direktive o spolni zlorabi otrok; poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje zakonodajne ukrepe v zvezi s spolno zlorabo otrok na spletu;

52.  poziva Komisijo, naj še naprej zagotavlja pravilno izvajanje zakonodaje EU na področju pravosodja in naj bolj sistematično deluje na področju sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah ter področju nadaljnjega razvoja evropskega pravnega prostora;

53.  poziva Komisijo, naj odpravi tako preostalo razliko v plačah med spoloma kot tudi naraščajočo razliko v pokojninah med spoloma, ki je leta 2014 v EU povprečno znašala 39 %;

54.  pričakuje, da bo Komisija leto 2017 razglasila za leto odprave nasilja nad ženskami in da bo povečala svoja prizadevanja za boj proti trgovini z ljudmi in njeno preprečevanje ter za zaščito žrtev takšnega trgovanja; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj sproži postopek za pristop EU h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija);

55.  vztraja, da je treba še naprej obravnavati uravnoteženo zastopanost obeh spolov v zvezi z obveznostjo v okviru postopka sprejemanja ekonomskih odločitev; poziva Komisijo, naj obravnava dejavnike, ki odvračajo ženske od vstopanja v podjetništvo, naj spodbuja dostop do financiranja, usposabljanja in podpornih storitev za podjetništvo žensk ter naj spodbuja Svet in mu pomaga z namenom sprejetja skupnega stališča o predlogu za tako imenovano „direktivo o ženskah v upravnih odborih“;

V smeri nove migracijske politike

56.  ponovno poziva Komisijo, naj predstavi nov zakonodajni predlog o svežnju za pametne meje, takoj ko bo pilotni projekt zaključen, da bi pospešili, olajšali in okrepili postopke mejnih kontrol za tujce, ki vstopajo v EU; poudarja, da mora EU preiti na sodobnejše in učinkovitejše upravljanje meja z uporabo najsodobnejše tehnologije ob hkratnem zagotavljanju ustrezne zaščite državljanov;

57.  poudarja potrebo po nadaljnji krepitvi evropskih ukrepov v zvezi z nedavnimi tragedijami v Sredozemlju, vključno s strožjimi ukrepi za preprečevanje smrti na morju, da bi podprli tiste, ki iščejo mednarodno zaščito, zagotovili zaščito meja EU, ukrepali zoper trgovce z ljudmi in okrepili sodelovanje s tretjimi državami;

Močnejši svetovni akter

58.  poziva k pregledu evropske sosedske politike, v okviru katerega je treba obravnavati naslednje točke:

(a)   jasno razlikovanje med širitveno in sosedsko politiko,

(b)   razlikovanje in „več za več“,

(c)   obveznosti, ki presegajo sosedstvo,

(d)   podpora demokraciji, pravosodnim reformam, pravni državi in izgradnji institucionalnih zmogljivosti,

(e)   raznolika ponudba: prednostni sektorji,

(f)   varnostna razsežnost,

(g)   spodbujanje regionalnega povezovanja;

59.  poudarja pomen podprtja skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) s pristnim notranjim trgom na področju obrambe in varnosti, poglobljenim sodelovanjem med evropskimi obrambnimi industrijami, konkurenčno tehnološko in industrijsko bazo evropske obrambe in bolj sodelovalnim pristopom do raziskav in razvoja ter javnih naročil na področju varnosti in obrambe; poudarja, da mora Komisija pripraviti predlog za vzpostavitev sistema zanesljivosti oskrbe po vsej Evropi, ki je bistven za razvoj, podporo in prenos kritičnih obrambnih zmogljivosti in je izraz solidarnosti in zaupanja med državami članicami; izraža polno podporo sprožitvi pripravljalnega ukrepa za raziskave, povezane s skupno varnostno in obrambno politiko, in pilotnemu projektu, ki ga je predlagal Parlament;

60.  poziva Komisijo, naj zagotovi pravilno izvajanje akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo (2015–2019) z naslovom „Človekove pravice v središču programa EU“;

61.  poziva, da je treba dati večji poudarek medverskemu dialogu, namenjenemu analiziranju in razumevanju verskega razvoja z namenom spodbujanja strpnosti in dejavnega delovanja v okviru zunanje politike EU proti nasilni in ekstremistični radikalizaciji;

62.  poudarja, da je treba zagotoviti, da vse delegacije EU dejavno spodbujajo podporo demokraciji, pravni državi in spoštovanju univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ob tem pa upoštevajo strategije človekovih pravic za posamezne države;

63.  poudarja, da so ključne prednostne naloge v zvezi z letalskim svežnjem strategija konkurenčnosti, revizija Uredbe (ES) št. 868/2004, ki se nanaša na nepošteno določanje cen v letalstvu, in revizija Uredbe (ES) št. 216/2008 o Evropski agenciji za varnost v letalstvu;

64.  poudarja, da je bila uredba o boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu uspešna in da jo je treba izvajati tudi v letu 2016; poziva Komisijo, naj zagotovi usklajenost vseh politik EU, tudi skupne ribiške politike in trgovinske politike;

65.  ugotavlja, da nezakoniti denarni tokovi iz držav v razvoju letno znašajo 1 bilijon USD, kar je skoraj desetkrat več od skupne podeljene uradne razvojne pomoči; meni, da je treba razvojno pomoč zato usmeriti v prizadevanja za spodbujanje dobrega upravljanja, vzpostavitev pravne države, boj proti korupciji ter povečanje preglednosti in odgovornosti vseh deležnikov, vključno z nacionalnimi vladami držav v razvoju in zasebnim sektorjem; zato poziva Komisijo, naj razvije celovito strategijo in akcijski načrt za reševanje te težave v državah v razvoju;

66.  poziva Komisijo, naj opravi prvo oceno svežnja instrumentov, temelječih na pravicah, v razvojnem sodelovanju, vključno z njegovim izvajanjem, konkretnimi ukrepi, sprejetimi na tem področju, in učinkom uporabe pristopa na podlagi pravic; opozarja, da je namen tega pristopa vgraditi vsa načela človekovih pravic v operativne razvojne dejavnosti EU, ki zajemajo ureditve tako na sedežih kot tudi na terenu, namenjene sinhronizaciji človekovih pravic in dejavnosti razvojnega sodelovanja, ter uporabo dialogov o človekovih pravicah in pogojenosti kot vzvoda, bodisi pozitivnega ali negativnega (spodbude ali odvračajočega dejavnika), za spodbujanje skladnosti z načeli in standardi človekovih pravic s povezovanjem zagotavljanja pomoči s takšno skladnostjo;

67.  obžaluje dejstvo, da izobraževanje, ki je sredstvo za zaščito otrok v nujnih primerih in kriznih situacijah, vključno z naravnimi nesrečami, še naprej ostaja najmanj financiran sektor, kljub ocenjenemu 101 milijonu otrok, ki ne obiskujejo osnovne šole, od katerih jih skoraj 60 milijonov živi v 33 državah, v katerih trenutno potekajo oboroženi spopadi; zato zahteva obravnavo potrebe po boljši usklajenosti politik EU, skupaj s potrebo po premostitvi vrzeli med humanitarno in razvojno pomočjo, s povezovanjem nujne pomoči, sanacije in razvoja;

68.  opominja na dejstvo, da so MSP gonilna sila ustvarjanja delovnih mest in bogastva v državah v razvoju, saj ustvarijo približno 90 % delovnih mest; spodbuja ukrepe za razbremenitev MSP v državah v razvoju njihovih prekomernih regulativnih bremen, spodbujanje podjetniškega in inovativnega duha v tem okviru in za nadaljnjo krepitev dostopa do mikrokreditov in mikrofinanciranja;

69.  podpira vključevanje invalidske problematike v razvojno sodelovanje v skladu s Konvencijo ZN o pravicah invalidov, ob upoštevanju dejstva, da v državah v razvoju živi nesorazmerno število invalidov, od katerih jih je mnogo odrinjenih na rob družbe, živijo v izjemni revščini in ne morejo uživati vseh človekovih pravic, ter poudarja, da je evropsko leto za razvoj enkratna priložnost te generacije, da se bori za pravice in potrebe vseh ljudi, tudi najranljivejših in marginaliziranih ter še zlasti invalidov, vključno z otroci, mladimi in invalidnimi ženskami;

Unija demokratičnih sprememb

70.  poziva Komisijo, naj prilagodi zakonodajo vseh predlizbonskih aktov v obravnavi (v okviru regulativnega postopka s pregledom) Lizbonski pogodbi, kar zadeva delegirane in izvedbene akte;

71.  ponavlja svojo zahtevo, da naj Komisija na podlagi člena 298 Pogodbe o delovanju Evropske unije predloži predlog uredbe o zakonu Evropske unije o upravnem postopku;

72.  poziva Komisijo, naj oceni nizek odstotek uspešnih evropskih državljanskih pobud, ki negativno vpliva na sprejemanje tega instrumenta nadnacionalne participativne demokracije s strani državljanov, in naj zagotovi, da bodo odločitve o dopustnosti evropskih državljanskih pobud ustrezale pravni pristojnosti EU, ter pričakuje, da bo Komisija ustrezno spremljala vsako uspešno evropsko državljansko pobudo, saj se je k temu zavezala, in da bo na splošno obravnavala slabosti in omejitve tega instrumenta s hitro revizijo uredbe o evropski državljanski pobudi z namenom njene preobrazbe v verodostojno orodje za oblikovanje programa;

73.  poziva Komisijo, naj podrobneje analizira domnevne kršitve zakonodaje EU, na katere je bilo opozorjeno v peticijah, obenem pa okrepi skupno pristojnost Parlamenta in Komisije za nadzor, ki se nanaša na prenos in izvajanje zakonodaje EU v državah članicah, naj tesno in pravočasno sodeluje v zadevnih preiskavah in po potrebi sproži postopke za ugotavljanje kršitev, ob tem pa popolnoma pregledno sodeluje s Parlamentom; poleg tega meni, da bi moral medinstitucionalni sporazum javnim organom naložiti obveznost, da v treh mesecih natančno in podrobno odgovorijo na preiskave Parlamenta v zvezi s peticijami državljanov EU;

74.  poziva Komisijo, naj v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) predstavi ambiciozen seznam zakonodaje in predlogov, ki jih je treba revidirati ali razveljaviti, če se zdi, da niso več ustrezni ali nimajo več dodane vrednosti EU;

75.  ugotavlja, da se politična zaveza podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko k tesnemu sodelovanju s Parlamentom in še zlasti z njegovim Odborom za zunanje zadeve (npr. pred zasedanji Sveta za zunanje zadeve in po njih) uresničuje;

76.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov