PREDLOG RESOLUCIJE o delovnem programu Komisije za leto 2016
1.7.2015 - (2015/2729(RSP))
v skladu s členom 37(3) Poslovnika in z okvirnim sporazumom o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo
Bas Eickhout, Igor Šoltes v imenu skupine Verts/ALE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0656/2015
B8-0659/2015
Resolucija Evropskega parlamenta o delovnem programu Komisije za leto 2016
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sporočila Komisije o delovnem programu Komisije za leto 2015 (COM(2014)0910),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Boljše pravno urejanje za boljše rezultate “ (COM(2015)0215),
– ob upoštevanju poročila petih predsednikov z dne 22. junija 2015 z naslovom „Dokončanje evropske ekonomske in monetarne unije“,
– ob upoštevanju sedanjega Okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo, zlasti njegove priloge 4,
– ob upoštevanju člena 37(3) Poslovnika,
A. ker Evropska unija v okviru sedanje krize potrebuje drzne predloge za krepitev politične legitimnosti, povečanje zaupanja državljanov in tesnejše sodelovanje na področju socialnih, gospodarskih in monetarnih politik;
B. ker je imel predsednik Komisije prav, ko je izid zadnjih evropskih volitev razumel kot poziv državljanov k spremembi in kot sporočilo, da je potreben nov začetek;
C. ker je bilo sporočilo o delovnem programu Komisije za leto 2015 strukturirano kot pravi politični program in se je osredotočalo na nekaj specifičnih političnih ciljev, kar dejansko pripomore k razumevanju oblikovanja evropske politike in prispeva k bolj politični razlagi ukrepov Komisije;
D. ker ta program skupaj z dejavnostjo kolegija v njegovem prvem letu jasno izkazuje močno neoliberalno težnjo na številnih ključnih političnih področjih (trgovina, zaposlovanje, kmetijstvo itd.), čeprav predvideva nekaj dragocenih začetnih korakov na nujnih pomembnih področjih (register lobistov, obdavčitev, učinkovita raba virov itd.);
E. ker struktura, naslavljanje in besedilo prednostnih nalog Komisije ne upoštevajo katastrofalnih učinkov varčevalne politike ter očitno zmanjšujejo pomen socialnih in okoljskih vprašanj, saj jih obravnavajo kot postranska ter podrejena domnevni vrnitvi k ponovni rasti, pri čemer se ne upošteva škoda, ki se povzroča družbi in državljanom zaradi vse večjih neenakosti in okoljske krize;
F. ker tako skoraj izključno osredotočenje na zastarele politike in ekonomiko ponudbe zasenči omembe socialne pravičnosti in neenakosti, javnega zdravja, šolstva, kulture in številnih področij, ki so enako pomembna za ponovni zagon dejavnosti kot tudi za jedro in temelj evropskih družb;
G. ker je Komisija varuhinja Pogodb EU, v katerih so zapisani trajnostni razvoj, socialna pravičnost, solidarnost ter temeljne pravice evropskih državljanov do čistega okolja in visoke stopnje njegovega varstva;
H. ker so pomisleki glede duha, ki preveva načrt Komisije za „boljšo zakonodajo“, zlasti v zvezi z bistvenimi dokumenti okoljske in socialne zakonodaje, utemeljeni, če upoštevamo stališča Komisije, predvsem tista, ki jih zastopa njen prvi podpredsednik Timmermans;
I. ker ima želja po zmanjšanju nepotrebnih ali zastarelih zakonodajnih bremen široko podporo, vendar pa številna priporočila jasno izražajo namero po deregulaciji, kar spodkopava pomembne evropske pravice in/ali standarde;
J. ker se zmanjšanje skupnih stroškov zakonskega urejanja za podjetja ne more opraviti na račun zdravja, varnosti in varstva okolja, ki jih ti predpisi nudijo evropskim državljanom, delavcem in potrošnikom;
Prednostne naloge za leto 2016: Trajnostnost, socialna in gospodarska pravičnost, temeljne in človekove pravice ter povečanje sredstev za ukrepe EU
1. se pridružuje pomislekom Komisije glede trenutnega slabega stanja v Uniji in se strinja, da je nujno z resnimi naložbami prekiniti sedanjo stagnacijo; kljub temu obžaluje, da „novi začetek“ Komisije večinoma odraža prednostne naloge Evrope pred krizo, saj ohranja tradicionalni okvir ekonomske politike, ki je privedel do krize, in ne prepoznava v celoti, kaj Evropa zares potrebuje in kaj Evropejci dejansko zahtevajo; v zvezi s tem izpostavlja potrebo po novi industrijski strategiji, kot je Renesansa industrije za trajnostno Evropo (RISE – Renaissance of Industry for a Sustainable Europe), ki trajnostnost in konkurenčnost med drugim združuje z energijo in učinkovito rabo virov;
Trajnostnost
2. spodbuja Komisijo, naj bo trajnostnost jedro vsake trdne, v prihodnost usmerjene ekonomske politike, ki bo sposobna reševanja kriz, in naj ji v tem in prihodnjih delovnih programih zagotovi vsebino, tako da vključi oddelek, ki se bo osredotočal na celovito in hitro uresničitev sedmega okoljskega akcijskega načrta in priprave na novo trajnostno razvojno strategijo EU; meni, da bi projekti, ki bodo izbrani v okviru jamstvenega sklada, na katerem temelji t.i. „Junckerjev načrt“, morali predstavljati odziv na tovrstne prednostne naloge; poudarja, da je potrebna nova ambiciozna in celovita trajnostna razvojna strategija, saj je bilo to ključno področje politike, zlasti kar zadeva sveženj za krožno gospodarstvo, deležno premalo pozornosti; vztraja na tem, da se morajo javne naložbe osredotočati na energetski prehod, ekološko inovativna MSP, raziskave in izobraževanje; nasprotuje preusmeritvi že načrtovanih sredstev iz programov EU, kot so sredstva za raziskave in inovacije iz programa Obzorje 2020, v načrte nižje kakovosti ali netrajnostne načrte;
3. pričakuje, da bo Komisija leta 2015 na podlagi rednega zakonodajnega postopka predlagala zakonodajne akte za udejanjanje okvira podnebne in energetske politike za leto 2030, in poziva Komisijo, naj predlagane zakonodajne akte predstavi kot sveženj (sistem za trgovanje z emisijami, odločba o delitvi prizadevanj, direktiva o kakovosti goriva in zakonodaja, ki ureja emisije iz kmetijstva, gozdarstva in druge rabe zemljišč); poudarja, da je treba razjasniti, kakšni so učinki z vidika toplogrednih plinov različnih načinov rabe gozdne biomase za energijo, in ugotoviti, kateri načini rabe so lahko v politično relevantnem časovnem okviru najbolj koristni z vidika blaženja podnebnih sprememb, ter predstaviti predloge za trajnostna merila za energetsko rabo biomase;
4. pričakuje, da bo Komisija zakonodajne akte za vzpostavitev energetske unije, vključno z izvajanjem okvira podnebne in energetske politike za leto 2030, predlagala pravočasno in v skladu z rednim zakonodajnim postopkom; ponovno izraža svoje nasprotovanje fosilnim gorivom in financiranju jedrske energije;
5. poziva Komisijo, naj zagotovi celovito izvajanje Direktive 2009/28/ES o spodbujanju rabe energije iz obnovljivih virov, vključno s predlogi v zvezi z učinkovito pravno ureditvijo, ki jih je med drugim podal tudi Evropski parlament, da bi tako omogočila doseganje ambiciozno zastavljenih in zavezujočih energetskih ciljev do leta 2030;
6. v skladu z zavezami, ki izhajajo iz sedmega okoljskega akcijskega programa, poziva Komisijo, naj pripravi predloge za razširitev zahtev glede inšpekcijskih pregledov in zavezujoča merila za učinkovite inšpekcijske preglede in nadzor, ki se izvajajo v državah članicah, razširi na večji delež okoljskega prava Unije, obenem pa zagotovi učinkovit dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah, da bi tako poskrbela za izvajanje aarhuške konvencije v celoti;
7. poziva k čimprejšnjemu zaključku ocene direktive o energetski učinkovitosti in direktive o energetski učinkovitosti stavb, da bi Komisija lahko zagotovila celovito izvajanje teh zakonodajnih aktov in v skladu z rednim zakonodajnim postopkom pripravila predloge za njuno spremembo do konca leta 2016; v zvezi s tem opozarja na obljubo, ki jo je dal predsednik Juncker, glede zavezujočega cilja najmanj 30-odstotnega povečanja energijske učinkovitosti do leta 2030, in vztraja, da mora Komisija pri pregledu omenjenih direktiv v celoti upoštevati stališča Parlamenta o tem vprašanju in načelo, ki energijsko učinkovitost postavlja na prvo mesto;
8. poziva Komisijo, naj nujno predloži poseben okvir za reševanje učinka prometa na podnebne spremembe; poziva Komisijo, naj dokonča pregled uredbe o emisijah CO2 iz avtomobilov in predstavi ambiciozen predlog, ki bo vseboval cilj za obdobje po letu 2020; prav tako poziva Komisijo, naj ustrezno obravnava emisije iz težkih tovornih vozil;
9. pričakuje, da bo Komisija leta 2016 na podlagi svojega posvetovalnega sporočila, objavljenega leta 2015, in v skladu z rednim zakonodajnim postopkom predlagala nov zakonodajni akt o splošni zasnovi energetskega trga, maloprodajnem trgu in lastni porabi energije;
10. izraža globoko razočaranje nad predlogom, predstavljenim 22. aprila 2015, o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 glede možnosti držav članic, da omejijo ali prepovejo gojenje gensko spremenjenih živil in krme na svojem ozemlju, ki ne odpravlja splošno znanega demokratičnega deficita v postopku odobritve gensko spremenjenih organizmov (GSO), čeprav je Komisija v svojem delovnem programu za leto 2015 predvidela pregled postopka sprejemanja odločitev v zvezi z odobritvijo GSO; pričakuje, da si bo Komisija skupaj s sozakonodajalcema prizadevala za doseganje resnične demokratizacije postopka odobritve, vključno z vlogami za gojenje GSO;
11. pričakuje, da bo Komisija konstruktivno sodelovala s Parlamentom v zvezi s predlogom o prepovedi kloniranja iz decembra 2013, da bi dosegli dogovor, ki bo upošteval pričakovanja potrošnikov in pomisleke glede dobrobiti živali ter tako vzpostavil stroga pravila za živila, pridobljena iz potomcev kloniranih živali;
12. poziva k okrepitvi in razširitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov v zakonodaji, ki ureja različne proizvode in bi morala biti del novega in ambicioznejšega predloga o krožnem gospodarstvu, s čimer bi povečali učinkovito rabo virov v tistem delu kroga, ki zadeva proizvode;
Socialna in gospodarska pravičnost
13. pozdravlja pozornost, ki se namenja zelenim delovnim mestom, ekološkim inovacijam, ekološkim panogam, svežnju za delovno mobilnost ter svežnju za zaposljivost, ki obsega tudi nadaljevanje programa jamstva za mlade, vendar zahteva tudi konkretne ukrepe; je zaskrbljen zaradi dejstva, da ustvarjanje delovnih mest, ki je zatrjevana prednostna naloga, ne sodi v pristojnost GD za zaposlovanje, temveč ga razvijajo subjekti v Komisiji, ki nimajo izkušenj na področju zaposlovanja in ustvarjanja delovnih mest, čeprav je ustvarjanje delovnih mest dejansko temelj politike zaposlovanja; zato dvomi v zavzetost Komisije za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, ki bodo dejansko koristila državljanom, in se boji, da bo prišlo do naložbenega aktivizma, ki ne bo omogočal ustvarjanja delovnih mest;
14. obžaluje vztrajno odsotnost konkretnih predlogov za obravnavo vse večje neenakosti in socialne nuje, ki so ju povzročile politike varčevanja, zlasti v državah, ki izvajajo program trojke; poziva Komisijo, naj si prizadeva za „osnovno raven socialne zaščite“ in tako zagotovi, da bodo evropski državljani v celotnem življenjskem obdobju uživali minimalno raven socialne zaščite (dostop do cenovno ugodnih stanovanj, dostop do ustreznega zdravstvenega varstva, pravica do otroškega varstva, minimalni standardi glede varnosti dohodka, vključno s pokojninami, ali enakovredne minimalne socialne zaščite itd.);
15. pozdravlja predlog za tesnejšo in pravičnejšo Evropsko monetarno unijo; kljub temu pričakuje ambicioznejše in celovitejše predloge, vključno z načrtom za oblikovanje smiselne in proticiklične fiskalne zmožnosti Evropske monetarne unije, ki bo istočasno obravnaval tudi asimetrične šoke, in dodatne predloge za preoblikovanje evropskih okoljskih in socialnih ciljev v zavezujoče, revidirane in trajnostne ter naložbam prijazne proračunske cilje;
16. ugotavlja, da je pojem ogljičnega balona deležen vse večje pozornosti Evropske centralne banke in Odbora za finančno stabilnost; poziva Komisijo, naj to vprašanje vključi v svojo pobudo za unijo kapitalskih trgov, in obžaluje, da ga ni vključila že v zadevno zeleno knjigo; poziva Komisijo, naj poskrbi za zahteve o preglednosti glede ogljičnega odtisa finančnih naložb, na primer v direktivi o nefinančnem poročanju;
17. pozdravlja prvi korak v smeri večje davčne pravičnosti (v obliki obveznosti držav članic, da izmenjujejo informacije o davčnih odločbah) v smislu boja proti vztrajnemu in agresivnemu davčnemu načrtovanju, ki Evropi odteguje legitimne in potrebne proračunske vire; kljub temu meni, da je treba nujno predlagati spremembe direktive o matičnih in odvisnih družbah ter direktive o plačilu licenčnin, da bi odpravili obstoječe pravne vrzeli;
18. pozdravlja oživitev razprav o skupni konsolidirani osnovi za davek od dobička pravnih oseb (CCCTB), pri čemer pa je treba čim prej odpraviti pravne vrzeli v direktivi o matičnih in odvisnih družbah ter direktivi o obrestih in licenčninah;
19. poziva Komisijo, naj evropsko pravo družb uporabi za to, da od vseh multinacionalnih družb zahteva davčno preglednost in slamnatim podjetjem naloži stroge zahteve, pri čemer naj si prizadeva za prepoved njihovega delovanja;
20. z veseljem pričakuje, da bo prispeval k strategiji za prenovljen in integriran pristop na notranjem trgu dobrin in storitev, ki se bo zlasti osredotočala na panoge z največjim gospodarskim potencialom; poziva Komisijo, naj to strategijo oblikuje ob upoštevanju visoke ravni varnosti, zanesljivosti in varstva potrošnikov ter naj, preden prezgodaj predlaga novo ali preoblikovano zakonodajo, zagotovi pravočasni prenos in ustrezno izvrševanje veljavne zakonodaje;
21. se veseli, da bo Komisija izpolnila svoje obljube glede strategije enotnega digitalnega trga za Evropo, zlasti glede prenove avtorskih pravic, geografskega blokiranja in pregleda direktive o univerzalni storitvi ter direktive o zasebnosti in elektronskih komunikacijah; opozarja, da lahko prizadevanja za znižanje stroškov dostave paketov ogrozijo socialne in delovne pogoje, in izpostavlja, da bi morale stroškovno učinkovite storitve dostave vključevati vidik kakovosti tako za tiste, ki te storitve zagotavljajo, kot za tiste, ki jih uporabljajo; poudarja, da je treba v boju proti nezakonitim vsebinam na internetu vzpostaviti ravnovesje med svobodo govora ter sodnim nadzorom in odgovornostjo, obenem pa pri izvrševanju predpisov uporabiti načelo „sledenja denarju“;
22. poziva Komisijo, naj resneje razmisli o tem, kako lahko digitalizacija spodbuja ekološko in socialno preoblikovanje gospodarstva, in o njegovih posledicah;
23. izraža globoko zaskrbljenost zaradi naraščajoče neenakosti med regijami v Evropi, ki smo ji priča od začetka krize, in zato obžaluje, da se Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) ne bo osredotočal na tiste regije EU, ki so jih vrzeli pri naložbah in visoka brezposelnost najbolj prizadele; pričakuje, da bo Komisija pojasnila svoje stališče glede prihodnosti urbane razsežnosti, teritorialne agende in teritorialne kohezije ter preučila odnos med skladom EFSI in kohezijsko politiko tako, da bo čim bolj zgodaj ocenila delovanje in uporabo jamstva EU;
Temeljne pravice in udeležba državljanov
24. pozdravlja Evropsko agendo o migracijah, sprejeto 13. maja 2015, ki se osredotoča na celo vrsto pobud za oblikovanje bolj celostnega pristopa k migracijam; močno nasprotuje dvomljivim in zavajajočim povezavam med migracijo in vprašanji varnosti, kot jo je izrazila visoka predstavnica v pobudi, da se v boju proti tihotapljenju ljudi uporabijo vojaške operacije;
25. pozdravlja predlog Komisije v zvezi s premestitvijo beguncev iz Italije in Grčije, vendar Komisijo poziva, naj še naprej oblikuje zavezujoče instrumente za na človekovih pravicah temelječ pristop do posameznikov, ki v EU iščejo zaščito pred vojno in preganjanjem, in za begunce oblikuje učinkovite možnosti za zakonit vstop na njeno ozemlje; spodbuja Komisijo, naj spodbuja delitev bremena in solidarnost med državami članicami; poziva Komisijo, naj v sklopu Evropske agende o migracijah nujno predstavi tudi načrt za oblikovanje zakonitih poti za delovne migracije;
26. ugotavlja, da mehanizem vladavine prava, ki ga je maja 2014 predlagala Komisija, ne zadostuje za obravnavanje kršitev načela vladavine prava in temeljnih pravic v državah članicah; poziva Komisijo, naj predstavi predlog za vzpostavitev učinkovitega mehanizma EU za demokracijo, vladavino prava in temeljne pravice, ter se pri tem opre na enotne in objektivne kazalnike za nepristranske letne ocene stanja v vseh državah članicah, ki jih bo izvajala Agencija EU za temeljne pravice, ter na ustrezne zavezujoče in korektivne mehanizme, kot so postopki za ugotavljanje kršitev in postopek iz člena 7 PEU, da bi zapolnila obstoječe vrzeli in omogočila samodejno in stopnjevano odzivanje na kršitve načela vladavine prava in temeljnih pravic na ravni držav članic;
27. poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajne pobude za boj proti vsem oblikam nasilja nad ženskami in nasilja na podlagi spola; poziva Komisijo, naj podpre pristop EU h konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulska konvencija), kot je Parlament že večkrat pozval;
28. odločno podpira pobudo o obveznem registru za preglednost, vendar pa je globoko zaskrbljen, ker naj bi temeljil na medinstitucionalnem sporazumu, tak register pa je za lobiste nezavezujoč in torej neobvezen; zato ponavlja svoj poziv za zakonodajni predlog; poziva Komisijo, naj nadalje okrepi ukrepe na področju boja proti korupciji, še posebej pa naj se osredotoči na boj proti zlorabi sredstev EU ter davčnim goljufijam v Uniji;
29. pozdravlja pobudo Komisije za preglednost, ki vključuje objavo stikov med komisarji, kabineti, generalnimi direktorji in lobisti; izraža zaskrbljenost zaradi številnih izjem od objave; predlaga, naj Komisija namesto na 89 posameznih spletiščih te sestanke objavi na enem mestu;
30. meni, da je pregled uredb o evropski državljanski pobudi nujen, če želimo poenostaviti upravne in tehnične zahteve, preoblikovati spletni sistem zbiranja podpisov tako, da bo ta uporabniku prijazen in dostopen za invalide, uskladiti mehanizem za preverjanje podpore v posameznih državah članicah, zagotoviti večje pravno varstvo odborom državljanov, preučiti možnosti za financiranje evropske državljanske pobude iz proračuna EU, zagotoviti ustrezno nadaljnje spremljanje uspešnih evropskih državljanskih pobud in prebivalcem Evropske unije, ki niso državljani njenih držav članic, omogočiti, da svoj podpis oddajo v državi gostiteljici, saj upravni postopki postajajo tako zapleteni in nepregledni, da to zgolj povečuje sovražnost do evropskega projekta;
31. pozdravlja podporo, ki jo je Komisija izrazila pobudi ministrov za šolstvo držav članic (na zasedanju 17. marca 2015 v Parizu) glede izmenjave najboljših praks na področju izobraževanja, državljanstva in preprečevanja radikalizacije; poziva Komisijo, naj nadgradi ta izraz podpore in uredi vse, kar je potrebno za udejanjenje omenjene izjave s spremljanjem ukrepov, sprejetih na ravni držav članic, in s posvečanjem posebne pozornosti evropskim šolskim projektom v sklopu programa Erasmus+, ki je bil doslej v novem okviru precej zanemarjen;
32. poziva Komisijo, naj v večji meri podpre program „Evropa za državljane“ in mu dodeli več sredstev, saj je to edini program, ki ohranja neposreden stik z nevladnimi organizacijami in državljani, vključenimi v razprave o družbenih vprašanjih in temah v EU;
Povečanje sredstev za ukrepanje EU
33. zahteva celovito povolilno revizijo večletnega finančnega okvira – ne zgolj njegovega tehničnega pregleda – , saj je to eden od načinov za uporabo sredstev iz proračuna EU, ki bi prispeval k okrevanju evropskega gospodarstva, obenem pa zagotovil uspešno izvajanje strategije EU2020, podporo mednarodnim zavezam EU po letu 2015 in strukturno rešitev vse večjih težav zaradi plačil;
34. poziva Komisijo, naj sprejme vse operativne programe v obdobju financiranja od leta 2014 do 2020 in v primeru poznejšega sprejetja uporabi vsa razpoložljiva sredstva za pomoč zadevnim državam članicam;
Umik zakonodajnih predlogov, program ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) ter „agenda za boljšo pravno ureditev“
35. v zvezi s programom REFIT v splošnem izraža resno zaskrbljenost, da se poenostavitev zakonske ureditve uporablja kot izgovor za nižanje ambicij v zvezi z vprašanji, ki so temeljnega pomena za varnost in blaginjo zaposlenih in potrošnikov, ali v zvezi z okoljem; meni, da je poenostavitev povezana s kakovostjo in da je kot taka v nasprotju z vsakršnim kvantitativnim ciljem na tem področju;
36. meni, da ocene učinka ne bi smele nikdar nadomestiti političnih odločitev ali povzročati zamud v zakonodajnem postopku in da se ne bi smele osredotočati le na stroške in cenovno konkurenčnost ter morebitne izgube trga, ampak tudi na javne koristi, inovacije, morebitno pridobivanje trgov in temeljne pravice;
37. močno nasprotuje prednostni obravnavi poenostavitve in zmanjšanja upravnega bremena v okviru zakonodajnega postopka, saj bi namesto tega morali prednostno obravnavati predpise, namenjene povečanju političnih in socialnih pravic državljanov ter izboljšanju zdravja in okolja;
38. ugotavlja, da sta direktiva o pticah in direktiva o habitatih vključeni v preverjanje ustreznosti, ki naj bi se zaključilo leta 2016; na splošno poudarja, da ta proces ne sme biti izgovor za zniževanje ambicij o vprašanjih, ki so bistvenega pomena za varstvo okolja, in predvsem da sta omenjeni direktivi ključni za prizadevanja Evrope za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti in obnovo degradiranih ekosistemov ter da sta njuna regulativna okvira prožna in sodobna in se lahko znotraj teh okvirov podjetja prilagodijo in uspešno delujejo; zato nasprotuje temu, da bi bili ti direktivi podvrženi pregledu;
39. pozdravlja pripravljenost, ki jo je Komisija izkazala v zvezi s preučevanjem učinkov podnebnega in energetskega svežnja ukrepov do leta 2030 na direktivo o nacionalnih zgornjih mejah emisij; kljub temu meni, da predloga ni treba spreminjati, ampak da je treba vprašanje prilagajanja podnebnih in energetskih politik obravnavati v okviru prihodnjih medinstitucionalnih pogajanj; ponovno opozarja, da pregled direktive o nacionalnih zgornjih mejah za emisije zamuja že več kakor 10 let, vsaka dodatna zamuda pa bi le še dodatno zmanjšala raven zaščite državljanov in okolja;
40. poziva k čim prejšnjemu dokončanju ocene direktive o kakovosti goriva in uredbe o zmanjšanju emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil, da bi Komisija v letu 2015 nanje predlagala spremembe; spodbuja Komisijo, naj cilje EU na področju varstva podnebja in porabe energije bolje vključi v svojo prometno politiko, zlasti v sektorje cestnega, letalskega in pomorskega prometa;
41. spodbuja Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja za izboljšanje zakonodajne ureditve in izvrševanja pravic potnikov, ki morajo temeljiti na pošteni konkurenci med različnimi načini prevoza, in naj v svoje predloge znotraj svežnja za cestni promet vključi dosleden okvir meril za zagotavljanje ustreznih cen in internalizacijo zunanjih stroškov, obenem pa v skladu s cilji EU na področju varnosti v cestnem prometu okrepi svoje ukrepe za zmanjšanje števila smrtnih žrtev in hudo poškodovanih; poziva Komisijo, naj pri pripravi pregleda bele knjige o prometu oceni svoje delo v zvezi s cilji bele knjige iz leta 2011 in 40 pobudami;
42. ostro kritizira napoved Komisije glede umika njenega predloga za revizijo Direktive 92/85/EGS o nosečih delavkah in porodniškem dopustu ter dejstvo, da namerava Komisija popustiti zahtevam gospodarstva; poudarja, da je treba Direktivo Sveta 92/85/EGS pregledati, da bi zagotovili ustrezne vseevropske minimalne standarde glede pravice do porodniškega in očetovskega dopusta ter tako izboljšali zdravje in varnost nosečih delavk ali delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, in posledično premagali demografske izzive, obenem pa zmanjšali neenakosti med moškimi in ženskami; je seznanjen s sodbo Sodišča EU (C-409/13) z dne 14. aprila 2015 glede pravice Komisije, da umakne predlog, ki ponovno potrjuje posebne pogoje, ki jih mora izpolniti Komisija, med drugim obveznost, da Parlamentu in Svetu navede razloge za umik in da upošteva načelo prenosa pristojnosti, institucionalnega ravnovesja in lojalnega sodelovanje, kot je določeno v PEU; s tega vidika predvideva, da bo Parlament na podlagi člena 263 PDEU zoper Svet in Komisijo vložil tožbo za razglasitev ničnosti;
43. močno podpira Komisijo pri njenem cilju glede pregleda Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo; pozdravlja trenutno delo Komisije in njeno namero, da bo nov zakonodajni predlog predstavila v prvi polovici leta 2016; opozarja, da je treba komercialni izvoz tehnologij z dvojno rabo nujno zakonsko urediti in ustrezno obravnavati morebitno škodljivo izvažanje proizvodov in storitev, povezanih z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, v tretje države; poziva Komisijo, naj vanj vključi učinkovite zaščitne ukrepe, da bi preprečili morebitne škodljive učinke tega nadzora izvoza na raziskave, vključno z znanstvenimi raziskavami in raziskavami na področju informacijsko-tehnološke varnosti, kjer ne gre za namen storitve kaznivega dejanja;
44. meni, da je Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu dosegla svoje meje in jo je treba posodobiti, kot je Odbor FEMM pred nedavnim potrdil v poročilu Anne Záborske; poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog, ki bo nadomestil veljavno neučinkovito in neizvršljivo zakonodajo, saj razkorak v plačah med spoloma kljub neštetim kampanjam, ciljem in ukrepom v zadnjih letih ostaja vztrajno velik;
45. zahteva umik predloga o poslovni skrivnosti, o katerem trenutno potekajo pogajanja v odboru JURI, saj njegov učinek na temeljne pravice in morebitni negativni učinek na konkurenčnost, zlasti v razmerju do MSP, ni bil preučen; nadalje poudarja, da sedanji predlog ustvarja pravno negotovost v zvezi s pravicami do dostopa do informacij in mobilnostjo delavcev ter da bi lahko njegove vrzeli in nejasnost zlorabili za preveliko zaščito poslovnih informacij v razmerju do splošnega interesa;
46. meni, da bi moral celovit pregled strategije EU na področju trgovinske politike upoštevati dejanski neto prispevek k ustvarjanju delovnih mest in rasti ter izboljšati njeno skladnost z razvojnimi cilji EU, njenimi podnebnimi cilji, okoljskimi prednostnimi nalogami in standardi na področju človekovih pravic; poleg tega spodbuja Komisijo, naj spremeni svojo prakso v zvezi s popolnim demokratičnim razkritjem dokumentov, ki podpirajo pogajalski proces;
47. pozdravlja na spodbudah temelječi pristop do držav, vključenih v evropsko sosedsko politiko, ki temelji na dosežkih in diferenciaciji, ter v zvezi s tem poziva Komisijo, naj za tiste države, ki ne kažejo pripravljenosti za tvorne odnose z EU, vzpostavi mehanizme za uveljavitev načela „več za več“, ki obsega tudi „manj za manj“, ter naj jasno opredeli ustrezna standarde, kazalnike in merila;
48. obžaluje, da je predsednik Komisije Jean-Claude Juncker podprl zamisel, da v naslednjih petih letih ne bi bilo nove širitve; meni, da bi taka izjava lahko ogrozila verodostojnost EU na Zahodnem Balkanu, postavila nevaren precedens in strateško oslabila dojemanje Unije v vedno bolj nestabilnem vzhodnem sosedstvu; opozarja na sklep, ki so ga predsedniki držav in vlad EU sprejeli na Evropskem svetu leta 2003 (v Solunu) , v skladu s katerim imajo vse države Zahodnega Balkana še naprej perspektivo, da postanejo članice EU; opozarja, da lahko te države, ki so geografsko obkrožene z državami članicami EU, le taka perspektiva spodbudi, da sprejmejo potrebne reforme in jih uskladijo s pravnim redom Unije;
49. poziva Komisijo, naj okrepi pomoč, usklajevanje, spremljanje ter izmenjavo izkušenj in dobrih praks med Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino, da bi pospešila dejansko izvajanje pridružitvenih sporazumov in povečala vključenost teh držav v politike EU;
50. poziva Komisijo, naj prepreči, da bi se proračunska sredstva EU uporabljala za obrambo ali raziskave tehnologij z dvojno rabo, kot se to trenutno načrtuje v okviru pilotnega projekta za raziskave na področju skupne varnostne in obrambne politike (SVOP); poziva Komisijo, naj si prizadeva za ohranjanje izključno civilne opredelitve zadevnih skladov EU, kot so Obzorje 2020 ter socialni, regionalni in strukturni skladi; opozarja, da je treba znatno zmanjšati presežne zmogljivosti in odpraviti slabo upravljanje, korupcijo, razdrobljenost in nizko raven preglednosti v evropskih obrambnih sektorjih; spodbuja Komisijo, naj nad državami članicami izvaja pritisk, da bodo te ustrezno izvajale Direktivo 2009/81/ES o javnem naročanju, in poziva k sprejetju nadaljnjih ukrepov za uvedbo strogih pravil notranjega trga;
Pogrešane pobude
51. se zaveda, da jasno opredeljeno sporočilo o delovnem programu za leto 2016 ne obstaja; kljub temu izraža resne pomisleke glede tega, da bi bila nekatera ključna področja in pomembne pobude v sedanjih razmerah kar tako opuščeni; zato poziva Komisijo, naj ponovno preuči in vključi naslednje predloge:
– „pravico do socialnega veta“ ali mehanizem, ki bo preprečil sprejetje zakonodaje EU, če bi njeno izvajanje škodilo najrevnejšim, povečalo neenakosti ali zmanjšalo socialne pravice;
– ponovni pregled direktive o delovnem času, da se odpravi možnost zavrnitve povprečno 48-urnega delovnega tedna;
– predlog direktive o dostopu do informacij javnega značaja v državah članicah EU;
– predlog uredbe o varnosti proizvodov in storitev informacijske tehnologije na trgu EU;
– prilagoditev predpisov o javnih naročilih EU tako, da so izvorne kode vsakega proizvoda ali storitve informacijske tehnologije dostopne ustreznim organom;
– predlog za dopolnitev bančne unije z načrtom za vzpostavitev skupnega okvira za zajamčene vloge;
– zakonodajni predlog za vključitev učinkovite rabe virov in stroškov kapitala na enoto v okrepljen in revidiran postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnovesji, ki bo bolj simetričen in učinkovitejši;
– ponovni pregled direktive o revizijah, da se revizijskim družbam prepreči davčno svetovanje;
– ponovni pregled direktive o računovodstvu, da se obvezno plačevanje davkov v posameznih državah razširi na družbe v vseh sektorjih ter da se družbe obvežejo, da objavijo davčna stališča, ki so jim jih odobrile države članice in tretje države;
– nov zakonodajni predlog za dostop do pravnega varstva na okoljskem področju, da se v Uniji zagotovi izvajanje aarhuške konvencije;
– zakonodajni predlog o okoljskih inšpekcijah kot glavnem instrumentu za prispevanje k popolnemu izvajanju okoljske zakonodaje v Uniji;
– usklajen in zavezujoč pravni okvir na področju raziskovanja in izkoriščanja nekonvencionalnih goriv s hidravličnim lomljenjem, ki bi nadgradil oceno zadevnih priporočil Komisije;
– sporočilo o izgradnji evropskega trajnostnega prehranskega sistema, kot je bilo aprila 2014 dogovorjeno med komisarji generalnih direktoratov AGRI, ENVI in SANCO;
– horizontalna merila za endokrine motilce, ki naj temeljijo na znanstvenih dognanjih, da se nemudoma izpolnijo že zapadle zakonske obveznosti Komisije;
– nov pravni okvir za dobro počutje živali, ki naj določi minimalne standarde EU za vse vrste živali;
– načrt EU za kolesarstvo, ki bo predvideval ukrepe za podpiranje in spodbujanje kolesarjenja;
– zakonodajni predlog za različne oblike dopusta (očetovski, posvojiteljski dopust, dopust za nego ter skrbniški dopust), da bi izboljšali usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja, ki bi obenem morebiti prekinil blokado Sveta glede direktive o porodniškem dopustu;
– ponovni pregled obstoječe zakonodaje na področju enakega plačila za moške in ženske, saj je veljavna neučinkovita in neizvršljiva, razkorak v plačah med spoloma pa kljub neštetim kampanjam, ciljem in ukrepov v zadnjih letih ostaja vztrajno velik;
– celovit evropski odziv na težave na področju temeljnih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev v obliki strategije/načrta EU proti homofobiji in diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete, kot so že večkrat pozvali Parlament in države članice;
– zakonodajni predlog, ki bo uvedel zavezujoča pravila glede odgovornega poslovnega ravnanja podjetij iz EU, ki poslujejo v tretjih državah, in si prizadeval za popolno preglednost dobavnih verig ter se pri tem posebej osredotočil na sektor tekstila;
– nadaljnje ukrepe, ki bodo zagotovili, da bo akcijski načrt za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT) tudi v prihodnje ostal pomemben, in odpravili nove dejavnike, ki spodbujajo nezakonito sečnjo, do katere prihaja zaradi spreminjanja gozdov v kmetijske nasade, obenem pa vključevali tudi predlog akcijskega načrta EU v zvezi s krčenjem gozdov;
– preoblikovanje veljavnega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev v zavezujoč predpis, da bi tako okrepili temeljno pravico do ustreznega upravljanja pri zagotavljanju javnih storitev, ki jo EU zagotavlja v svojih institucijah, organih, uradih in agencijah;
– pobudo za določitev meril uspešnosti za odprtje poglavij 23 in 24, da bi se lahko v okviru pristopnih pogajanj s Turčijo pripravili na odprtje omenjenih poglavij;
– predlog skupnega stališča v zvezi s hitro ratifikacijo sprememb Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, ki so bile sprejete v Kampali in se nanašajo na opredelitev kaznivega dejanja agresije v vseh državah članicah;
– zakonodajni predlog o vseevropski zaščiti prijaviteljev nepravilnosti (žvižgačev), ki razkrijejo nepravilnosti, ki vplivajo na evropsko zakonodajo in/ali državljane;
Nekaj besed o metodah
52. poziva Komisijo, naj jasno navede svojo namero, da bo spoštovala enakopravnost obeh sozakonodajnih institucij, zlasti ko Parlament prispeva k olajšanju zakonodajnega bremena kot v primeru rastlinskih razmnoževalnih materialov (COM/2013/0262 – 2013/0137 (COD)); ter svetuje Komisiji, naj ne izrablja morebitnega zastoja v Svetu, da zaobide stališče Parlamenta;
53. izpostavlja svoje nasprotovanje vsakršnemu novemu medinstitucionalnemu sporazumu, ki bi ogrozil vlogo Parlamenta, ki jo ima ta na podlagi Pogodbe, od Parlamenta in Sveta zahteval, da spoštujeta program Komisije, zakonodajalce podvrgel „strokovnim“ ocenam na vseh ravneh in demokratično sprejete odločitve podredil drugim prednostnim nalogam, kot je upravna poenostavitev ali zmanjšanje zakonodajnega bremena;
54. meni, da politične usmeritve Komisije ne smejo biti edina podlaga za določanje večletnih prednostnih nalog, saj bi to pomenilo, da je program zakonodajne veje oblasti zgolj diktat kolegija;
55. poziva Komisijo, naj poveča prizadevanja pri nadzoru prenosa in spoštovanja prava EU s strani držav članic, zlasti v kontekstu zmanjšanega zakonodajnega programa; poziva k boljšemu in bolj sistematičnemu vključevanju nacionalnih parlamentov;
56. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.