PREDLOG RESOLUCIJE o migraciji in beguncih v Evropi
7.9.2015 - (2015/2833(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Guy Verhofstadt, Cecilia Wikström, Angelika Mlinar, Gérard Deprez, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Louis Michel, Frédérique Ries, Ramon Tremosa i Balcells, Marielle de Sarnez, Hilde Vautmans, Marian Harkin v imenu skupine ALDE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0832/2015
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,
– ob upoštevanju Ženevske konvencije iz leta 1951 in njenega protokola,
– ob upoštevanju poročila parlamentarne skupščine Sveta Evrope iz aprila 2012 o ukrepih za boljše obvladovanje migracijskih tokov,
– ob upoštevanju poročila posebnega poročevalca Združenih narodov za človekove pravice migrantov iz aprila 2013 o upravljanju zunanjih meja Evropske unije in njegovem vplivu na človekove pravice migrantov,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. oktobra 2013 o ukrepih EU in držav članic v zvezi z dotokom beguncev zaradi konflikta v Siriji[1],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2013 o migracijskih tokovih v Sredozemlju, s posebnim poudarkom na tragičnih dogodkih pri otoku Lampedusa[2],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2014 o razmerah v Sredozemlju in potrebi po celostnem pristopu EU k migraciji[3],
– ob upoštevanju akcijskega načrta o migraciji v desetih točkah s skupnega zasedanja Sveta za zunanje in Sveta za notranje zadeve z dne 20. aprila 2015,
– ob upoštevanju sklepov izrednega zasedanja Evropskega sveta o begunski krizi v Sredozemlju z dne 23. aprila 2015,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. aprila 2015 o nedavnih tragičnih dogodkih v Sredozemlju in politiki EU na področju priseljevanja in azila[4],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. maja 2015 z naslovom „Evropska agenda o migracijah“ COM(2015)0240,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker je bilo po podatkih Evropskega azilnega podpornega urada (EASO) julija 2015 v državah EU ter Norveški in Švici 123 294 prošenj za mednarodno zaščito, torej prvič več kot 100 000, skupno torej 28 % več kot junija 2015[5];
B. ker se je julija 2015 število prošenj Sircev za mednarodno zaščito povečalo za 59 % v primerjavi z mesecem prej, število afganistanskih prosilcev se je od junija do julija 2015 zvišalo za 44 %, število albanskih prosilcev pa za 33 %;
C. ker je poleti 2015 postalo jasno, da migracije niso začasen problem: kakor kaže, se bodo svetovni trendi, ki so privedli do znatnega povečanja števila beguncev – konflikti na Bližnjem vzhodu in v podsaharski Afriki ter vse hujše podnebne spremembe – najverjetneje nadaljevali;
D. ker je po statističnih podatkih agencije Frontex iz leta 2015 večina beguncev v EU ljudi, ki bežijo pred spopadi in pregonom v Siriji, Eritreji, Afganistanu in Iraku; ker jih več kot dve tretjini upravičenih do azila ali subsidiarne zaščite;
E. ker raziskava Mednarodne organizacije za migracije (IOM) kaže, da je Evropa najbolj nevarna destinacija za „nezakonite“ migrante[6], kar še potrjuje, da je treba storiti vse potrebno, da bi rešili življenja ljudi v nevarnosti, in izpolniti svoje obveznosti v zvezi z mednarodno zaščito;
F. ker lahko ljudje po ženevski konvenciji iz leta 1951 zaprosijo za azil v drugi državi ne glede na državo izvora, če imajo utemeljen strah pred preganjanjem zaradi rase, vere, narodnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali zaradi političnega prepričanja;
G. ker se voditeljem vlad EU na zasedanju Evropskega sveta v Bruslju 25. in 26. junija ni uspelo dogovoriti o zavezujočih mehanizmih za premestitev in ponovno naselitev beguncev;
H. ker so incidenti s skupinami beguncev poleti 2015 v številnih državah članicah pokazali, da med državami članicami EU skoraj ni usklajevanja in usklajenega delovanja; ker je zaradi neusklajenosti in zgolj sprotnega „gašenje požara“ nastal kaos, kritične razmere pa so se še poslabšale;
I. ker je ta resolucija odziv na veliko povečanje prosilcev za mednarodno zaščito v državah članicah EU poleti 2015; ker bo Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v svojem strateškem poročilu o celostnem pristopu k migracijam v celoti obravnaval politiko EU na področju azila in migracij;
1. globoko obžaluje ponavljajoče se tragične izgube življenj ljudi, ki prosijo za azil v EU; poziva Evropsko unijo in države članice, naj storijo vse, kar lahko, da bi preprečile nadaljnje umiranje na morju;
2. ponovno izraža podporo svoji resoluciji iz aprila 2015 o nedavnih tragičnih dogodkih v Sredozemlju in politiki EU na področju migracij in azila; poziva Svet in Komisijo, naj jo uporabita kot podlago za celostno in globalno rešitev, ki bo obravnavala gospodarske migracije in azilno politiko, in sicer skupaj z delom pri strateškem poročilu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o celostnem pristopu k migracijam;
3. poudarja, da mora EU svoj odziv na aktualne razmere z begunci opreti na solidarnost in pravično porazdelitev odgovornosti, kot določa člen 80 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), in sprejeti celosten evropski pristop;
4. obžaluje ukrepe, ki so jih nekatere države članice sprejele proti skupinam prosilcev za azil, in da Evropskemu svetu ni uspelo udejanjiti že začetih pobud Komisije, katerih namen je oblikovati verodostojen vseevropski mehanizem solidarnosti med državami članicami, ki bi vseboval obvezen program ponovne naselitve in nujnih premestitev;
5. pozdravlja samoiniciativno ukrepanje državljanov, ko so ljudi, ki prosijo za mednarodno zaščito v EU, sprejeli in jim pomagajo;
6. je seznanjen, da se za tiste, ki potrebujejo mednarodno zaščito, s sklepi Sveta sprejmejo programi nujnih premestitev;
7. ponovno poziva Komisijo, naj spremeni veljavno dublinsko uredbo, tako da bi zajemala stalen, zavezujoč sistem razporeditve prosilcev za azil med 28 držav članic, v katerem bi bili porazdeljeni po obveznem ključu, ki bi temeljil na kvantitativnih in kvalitativnih podatkov, upošteval pa bi tudi možnosti vključevanja;
8. opozarja, da je možnost prositi za azil temeljna človekova pravica, zagotovljena z mednarodno zakonodajo in obvezami, ki so zavezujoče za vse države članice; je zaskrbljen zaradi predlogov Komisije in držav članic, da bi nekatere tretje države izvora opredelili kot varne in tako preprečili, da bi državljani teh držav vlagali posamezne prošnje za azil;
9. poziva, da je treba za prosilce za azil nujno vzpostaviti zakonite in varne poti do EU, in sicer z ukrepi, kot so izdajanje humanitarnih vizumov na veleposlaništvih in konzularnih predstavništvih EU v tretjih državah in obsežni programi premestitev; poziva Komisijo, naj razmisli o reviziji Direktive Sveta 2001/51/ES, da se olajša varno potovanje prosilcev za azil do EU;
10. opozarja, da so migracije kompleksen svetovni pojav, ki zahteva dolgoročen pristop, s katerim bomo obravnavali poglavitne razloge zanje: revščino, neenakost, krivice in oborožene spopade; poudarja, da je potreben celosten pristop EU, ki bo okrepil skladnost njene notranje in zunanje politike, zlasti pa njeno skupno zunanjo in varnostno, razvojno in migracijsko politiko;
11. poziva Svet in države članice, naj ukrepajo za uvedbo celostne, globalne rešitve; želi spomniti, da je namen te resolucije izvajati že napovedane pobude Komisije, katerih cilj je okrepiti solidarnost in delitev odgovornosti med državami članicami;
12. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.
- [1] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0414.
- [2] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0448.
- [3] Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0105.
- [4] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0176.
- [5] EASO Latest Asylum trends, July 2015.
- [6] http://missingmigrants.iom.int/en/latest-global-figures