Postopek : 2015/2833(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0835/2015

Predložena besedila :

B8-0835/2015

Razprave :

Glasovanja :

PV 10/09/2015 - 8.4
CRE 10/09/2015 - 8.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :


PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 153kWORD 99k
7.9.2015
PE565.803v01-00
 
B8-0835/2015

ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o migraciji in beguncih v Evropi (2015/2833(RSP))


Marina Albiol Guzmán, Cornelia Ernst, Martina Anderson, Malin Björk, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Marie-Christine Vergiat, Barbara Spinelli, Lynn Boylan, Matt Carthy, Javier Couso Permuy, Stefan Eck, Tania González Peñas, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Josu Juaristi Abaunz, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Merja Kyllönen, Patrick Le Hyaric, Paloma López Bermejo, Liadh Ní Riada, Marisa Matias, Martina Michels, Younous Omarjee, Pablo Iglesias, Sofia Sakorafa, Lola Sánchez Caldentey, Lidia Senra Rodríguez, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Miguel Urbán Crespo, Ángela Vallina, Eleonora Forenza v imenu skupine GUE/NGL

Resolucija Evropskega parlamenta o migraciji in beguncih v Evropi (2015/2833(RSP))  
B8‑0835/2015

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–       ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

–       ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–       ob upoštevanju Ženevske konvencije iz leta 1951 in njenih dodatnih protokolov,

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. aprila 2015 o nedavnih tragičnih dogodkih v Sredozemlju in politiki EU na področju migracij in azila(1),

–       ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 23. aprila 2015,

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2014 o razmerah v Sredozemlju in potrebi po celostnem pristopu EU k migraciji(2),

–       ob upoštevanju govora predsednika Evropskega parlamenta, ki ga je imel med svojim obiskom otoka Lampedusa 2. in 3. oktobra 2014 ob obletnici tragedije 3. oktobra 2013,

–       ob upoštevanju poročil Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o obiskih njegovih delegacij na otoku Lampedusa novembra 2011, v Jordaniji februarja 2013 v zvezi z begunci iz Sirije in v Bolgariji januarja 2014 v zvezi s prosilci za azil in beguncev, zlasti iz Sirije,

–       ob upoštevanju razprav na plenarnem zasedanju 9. oktobra 2013 o migracijskih politikah EU v Sredozemlju, s posebnim poudarkom na tragičnih dogodkih pri otoku Lampedusa,

–       ob upoštevanju razprav, ki od začetka sedanjega zakonodajnega obdobja potekajo v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, in sicer razprav z dne 22. julija 2014 o izvajanju sporočila o delu projektne skupine za Sredozemlje, z dne 4. septembra 2014 o dejavnostih agencije Frontex v Sredozemlju in o projektni skupini za Sredozemlje, z dne 24. septembra 2014 o petem letnem poročilu o priseljevanju in azilu (2013) (COM(2014)0288) in o letnem poročilu Evropskega azilnega podpornega urada o razmerah na področju azila v Evropski uniji (2013),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. decembra 2013 o delu projektne skupine za Sredozemlje (COM(2013)0869),

–       ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 20. decembra 2013,

–       ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 22. maja 2014 o izvajanju sporočila o delu projektne skupine za Sredozemlje (SWD(2014)0173),

–       ob upoštevanju sklepov, ki jih je Evropski svet sprejel na zasedanju 26. in 27. junija 2014 in v katerih je opredelil strateške smernice za zakonodajno in operativno načrtovanje za prihodnja leta na področju svobode, varnosti in pravice,

–       ob upoštevanju političnih smernic za prihodnjo Komisijo, ki jih je predsednik Komisije Jean-Claude Juncker predstavil na plenarnem zasedanju Parlamenta dne 15. julija 2014,

–       ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. septembra 2014 o evropskih politikah priseljevanja,

–       ob upoštevanju zavez, ki jih je na svoji predstavitvi pred Odborom za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve 30. septembra 2014 izrekel komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitris Avramopulos,

–       ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 10. oktobra 2014 o ukrepanju za boljše obvladovanje migracijskih tokov,

–       ob upoštevanju poročila parlamentarne skupščine Sveta Evrope iz aprila 2012 z naslovom „Izguba življenj v Sredozemskem morju: kdo je odgovoren?“,

–       ob upoštevanju letnih poročil posebnega poročevalca OZN o človekovih pravicah migrantov, zlasti poročila, objavljenega aprila 2013, o upravljanju zunanjih meja EU in njegovem vplivu na človekove pravice migrantov, ter poročila, objavljenega aprila 2014, o delavskem izkoriščanju migrantov,

–       ob upoštevanju dela nevladnih organizacij in organizacij civilne družbe v Sredozemlju, ki je zgled nevojaških civilnih operacij reševanja, ki temeljijo na človekovih pravicah in solidarnosti,

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker so regionalna nestabilnost in stalni konflikti povzročili humanitarno krizo, kakršne v sodobni zgodovini še ni bilo, saj je bilo v letu 2014 razseljenih več kot 60 milijonov ljudi; želi spomniti, da je leta 2014 vsak dan 42500 ljudi postalo beguncev, prosilcev azila ali notranje razseljenih oseb, in sicer največ v državah v razvoju, v razvitih državah pa samo 13 %;

B.     ker je večina držav članic zmanjšala svoj prispevek k programom pomoči v hrani, zaradi česar v državah, ki begunce najprej sprejmejo, zlasti v Jordaniji in Libanonu, primanjkuje hrane;

C.     ker so konflikti v Siriji in Libiji, pri katerih so države članice različne akterje oskrbele z orožjem in finančnimi sredstvi, povzročili dramatično povečanje števila beguncev, ob čemer se je ponovno izkazalo, da morajo države članice izpolnjevati svoje mednarodne obveznosti in begunce sprejeti ter jih rešiti iz morja;

D.     ker EU in njene države članice z ustvarjanjem pregrad in vse večjim zapiranjem zunanjih meja za migrante in begunce spodbujajo kaznive in nevarne posle tihotapljenja ljudi, ne zagotovijo pa možnosti varnega in zakonitega vstopa v EU; ker se s tem EU in države članice neprimerno odzivajo na smrtne žrtve v Sredozemlju in begunsko krizo v sosedstvu;

E.     ker je po podatkih Urada Visokega komisarja Združenih narodov za begunce v letu 2015 izgubilo življenje ali je pogrešanih 2778 žensk, moških in otrok, ki so poskušali doseči varno zatočišče v Evropi; ker je EU povečala proračun agencije Frontex, namesto da bi vzpostavila operacijo proaktivnega iskanja in reševanja; ker je v svoji izjavi z dne 5. avgusta 2014 organizacija Zdravniki brez meja (Médecins Sans Frontières (MSF)) poudarila, da je ustreznih operacij iskanja in reševanja izrazito premalo;

F.     ker je po podatkih Urada Visokega komisarja Združenih narodov za begunce Grčija v obdobju od januarja do avgusta 2015 sprejela 229 460 ljudi, ki so do nje prispeli po morju in po kopnem, Italija pa je v obdobju od januarja do julija 2015 sprejela 115 500 ljudi, ki so do nje prispeli po morju; ker urad priznava, da si Grčija prizadeva za izboljšanje razmer beguncev, čeprav pri tem nima evropske podpore, vključno s financiranjem;

G.     ker sta Nemčija in Avstrija 5. septembra 2015 več tisoč beguncem, ki jim je madžarska vlada onemogočila, da bi se v Budimpešti vkrcali na vlake, dovolili vstop; ker je obžalovanja vredno, da sta ravno ti vladi kljub humanitarnim razmeram napovedali, da bosta ponovno uvedli naključne mejne kontrole;

H.     ker so državljani in lokalni organi po vsej Evropi sprožili številne pobude v podporo beguncem in pozvali k spremembi politike na področju migracij in azila;

I.      ker so po podatkih agencije Frontex države, od koder je doslej v letu 2015 prišlo največ prosilcev za azil, Sirija, Afganistan, Eritreja in Irak;

J.      ker lahko po ženevski konvenciji iz leta 1951 osebe zaprosijo za azil v drugi državi ne glede na državo izvora, če imajo utemeljen strah pred preganjanjem zaradi rase, vere, narodnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali zaradi političnega prepričanja;

K.     ker se na zadnjem zasedanju Evropskega sveta 25. in 26. junija v Bruslju voditelji niso uspeli dogovoriti o zadostnem številu sprejema prosilcev za azil v okviru mehanizmov za prostovoljno premestitev ali preselitev;

L.     ker je treba obstoječe odločanje ad hoc nadomestiti z dolgoročnim pristopom k nevojaškim operacijam proaktivnega iskanja in reševanja ne glede na mejne kontrole;

M.    ker sedanje razmere v Grčiji, Italiji in na Madžarskem kažejo, da je nujno treba prekiniti izvajanje dublinske uredbe in poiskati alternativne rešitve;

1.      se poklanja spominu na moške, ženske in otroke, ki so v minulih letih umrli pri poskusu, da bi v Evropi našli zatočišče, in izreka iskreno sožalje, solidarnost in podporo družinam teh žrtev; poziva EU in države članice, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi identificirale trupla in pogrešane osebe ter obvestile svojce;

2.      obsoja pomanjkanje solidarnosti in odgovornosti držav članic EU ter nehumano in ponižujoče ravnanje z migranti in begunci po vsej Evropi, med drugim tudi nasilna dejanja organov pregona; zato poziva k radikalni in takojšnji spremembi v politiki na področju migracij in azila;

3.      izraža polno solidarnost s številnimi begunci in migranti, ki bežijo pred nenehnimi konflikti, hudimi kršitvami človekovih pravic, pogubnimi posledicami podnebnih sprememb, revščino in grobo represijo; želi spomniti, da EU in njene države članice nosijo svoj del odgovornosti za vojno, kaos, gospodarsko bedo, lakoto in smrt, pred katerimi bežijo begunci in imigranti, nenazadnje tudi zaradi globalnih neoliberalnih gospodarskih politik, svoje kolonialne preteklosti in sedanjih neokolonialnih politik;

4.      se poklanja številnim pobudam ljudi in lokalnih organov po vsej Evropi, ki so beguncem zagotovili pomoč brez podpore in vodstva EU in svojih vlad; priznava, da te pobude kažejo, da želijo številni državljani živeti v solidarni Evropi, kjer so begunci in migranti dobrodošli; zlasti pozdravlja vzpostavitev mreže mest v Španiji, kjer prebivalci sprejemajo begunce v svoje domove, in spodbuja lokalne oblasti, naj sledijo temu zgledu;

5.      priznava, da je potrebna podpora Združenih narodov, zato jih poziva, naj v odzivu na begunsko krizo odigrajo pomembno vlogo, tudi s sprejetjem resolucije Varnostnega sveta, s katero bi prosilcem za azil omogočili hiter in varen vstop na evropsko ozemlje;

6.      poziva vse države članice in vse evropske institucije, naj se nemudoma odzovejo na krizne razmere v Sredozemlju, pri tem pa naj izhajajo iz načela solidarnosti in pravične delitve odgovornosti iz člena 80 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter uporabijo celostni pristop, pri katerem bodo upoštevale varne in zakonite migracije ter polno spoštovanje temeljnih pravic in vrednot; če v Svetu ni mogoče doseči soglasja v tej smeri, njega in Komisijo poziva, naj vzpostavita koalicijo držav članic, ki bi oblikovale naprednejšo in bolj humano begunsko in migracijsko politiko EU, ter se zavzema, da se v okviru takšnega okrepljenega sodelovanja temu področju dodelijo znatna finančna sredstva;

7.      poziva EU in države članice, naj nemudoma organizirajo novo stalno pomorsko civilno operacijo iskanja in reševanja na Sredozemskem morju, pri njenem načrtovanju pa naj tesno sodelujejo z organizacijami civilne družbe in upoštevajo dragocene izkušnje na področju iskanja in reševanja, npr. Priobalne reševalne službe za migrante (Migrant Offshore Aid Station – MOAS) in Zdravnikov brez meja (MSF);

8.      obžaluje, da Evropskemu svetu ni uspelo uvesti verodostojnega mehanizma solidarnosti na ravni EU, ki bi vseboval obvezen program za preselitve poleg premestitev med državami članicami v nujnih primerih, pri čemer bi upoštevali pravico migrantov in beguncev, da izberejo, kje živeti; poziva Komisijo, naj v okviru stalnega programa za premestitve predlaga več krajev za premestitev, pri čemer naj upošteva sedanje potrebe držav prvega vstopa glede na dosedanje število ljudi, ki so prispeli po morju in kopnem leta 2015;

9.      poziva k takojšni prekinitvi izvajanja dublinske uredbe, ki ne zagotavlja dejanskega dostopa do azila;

10.    poziva Komisijo in države članice, naj začnejo z ozirom na trenutni pritok beguncev nemudoma uporabljati direktivo o začasni zaščiti (Direktiva 2001/55/ES);

11.    poudarja, da je treba v večji meri uporabljati varne in zakonite poti, okrepiti določbe o vizumih iz humanitarnih razlogov v vizumskem zakoniku, tako da se države članice pozove, naj izdajo več vizumov iz humanitarnih razlogov ali pa jih več ne zahtevajo od oseb, ki prihajajo iz območij konflikta;

12.    poudarja, da bi se morale države članice – poleg trdnega programa za preselitve – dogovoriti glede zagotavljanja drugih zakonitih poti, kot so pospešeno združevanje družin, programi zasebnega sponzorstva in prožna vizumska ureditev, vključno za namene študija ali dela ali za zdravstvene namene;

13.    obsoja odločitev Sveta, da vsa dejanska prizadevanja, vključno z vojaškimi, usmeri v boj, ki ni le neuspešen, ampak tudi zgrešen, saj tihotapci izkoriščajo pomanjkanje zakonitih poti za migrante in begunce; obsoja načrt za uničenje plovil na obali Libije in drugih severnoafriških držav in poziva EU in njene države članice, naj končajo operacijo EUNAVFOR MED;

14.    poziva države članice, naj nemudoma vzpostavijo ustrezne infrastrukture za sprejem migrantov in prosilcev za azil ter osebam, ki bežijo iz območij potekajočih konfliktov, priznajo status beguncev prima facie;

15.    obžaluje, da številni ljudje, ki bežijo zaradi kršitev človekovih pravic v nestabilnih ali propadlih državah, kljub utemeljenemu strahu pred preganjanjem ne bodo pridobili begunskega statusa in bo njihov pravni status ostal neurejen;

16.    obsoja pospeševanje in izvrševanje načrtovanega vračanja iz „žarišč“ na podlagi seznama „varnih“ držav; je zaskrbljen, da bo to državljanom in prebivalcem teh tretjih držav onemogočilo, da bi zaprosili za azil; opozarja, da pristop na podlagi koncepta „varnih držav“ krši človekove pravice oseb iz ranljivih skupin, kot so ženske, ki so žrtve preganjanja na podlagi spola, ter osebe LGBTI; zlasti obsoja napoved predsednika Komisije Jeana-Clauda Junckerja, da bodo vse države kandidatke za članstvo v EU, med drugim tudi Turčija in balkanske države, štele za varne države;

17.    obsoja stališče Komisije, da je odvzem prstnih odtisov pod prisilo ali z ukrepom odvzema prostosti „najboljša praksa“, če se izvaja sorazmerno; poziva Komisijo, naj predloži informacije o tem, kako se pri tej praksi spoštujejo posameznikove pravice do človekovega dostojanstva, ter obsoja njeno izvajanje v državah članicah, saj deluje kot kriminalizacija;

18.    obsoja pridržanje migrantov in poziva k odpravi centrov za pridržanje; podpira prizadevanja nekaterih držav članic v tej smeri;

19.    poziva k prekinitvi izvajanja vseh sporazumov o ponovnem sprejemu, sklenjenih z državami, ki ne spoštujejo temeljnih človekovih pravic;

20.    poziva države članice, naj spoštujejo mednarodno načelo nevračanja – ne samo v besedah, ampak tudi v dejanjih; želi spomniti, da je kolektivni izgon prepovedan;

21.    poziva Komisijo in države članice, naj takoj prekinejo sodelovanje s tretjimi državami, ki s svojo politiko migrantom in beguncem preprečujejo, da bi dosegli varno zatočišče v Evropi, in ki krepijo nadzor na mejah; poziva, naj se takoj prekinejo pogajanja o vseh sporazumih s tretjimi državami, ki ne jamčijo varnosti beguncev in ne spoštujejo temeljnih pravic, kot so Eritreja, Sudan, Somalija, Etiopija in Egipt, ki so države, iz katerih bežijo begunci, prekineta pa naj se tudi kartumski in rabatski proces; prav tako zahteva, da se prekine izplačevanje vsakršne finančne pomoči egiptovskemu in eritrejskemu režimu, spričo poročil OZN in nevladnih organizacij o kršitvah človekovih pravic v teh državah;

22.    zavrača predloge držav članic o tem, da bi v tretjih državah vzpostavili evropske azilne centre ali centre za pridržanje ter v evropske operacije iskanja in reševanja vključili severnoafriške države in Turčijo, da bi prestrezali begunce in jih vračali na afriško ali turško obalo; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj Parlamentu posreduje oceno skladnosti teh predlogov z mednarodnim pravom, zlasti ženevsko konvencijo, in naj ga seznani z drugimi praktičnimi ali pravnimi ovirami za njihovo izvajanje;

23.    opozarja, da je azil temeljna človekova pravica, zagotovljena z mednarodno zakonodajo in obvezami, ki so zavezujoče za vse države članice; zato poudarja, da bi morale države članice bolje izkoristiti obstoječ zakonodajni okvir in razpoložljive postopke, da bi lahko obravnavale nujne prošnje za zaščito, vključno s prošnjami za azil, ki so predložene na njihovih veleposlaništvih v tretjih državah in obravnave po prihodu prosilca v Evropo; opozarja, da se delež odobritev prošenj za azil znatno razlikuje od ene države članice do druge; je v zvezi s tem zaskrbljen glede politike zadrževanja in vračanja, ki jo vodijo nekatere države članice glede „zavrnjenih prosilcev za azil“;

24.    poziva EU in njene države članice, naj se z ozirom na dramatičen učinek preteklih vojaških intervencij na porast števila beguncev vzdržijo sodelovanja v konfliktih v tretjih državah ter oboroževanja in podpiranja njihovih akterjev, spodbujajo pa naj mir in zavrnejo nasilno posredovanje kot temelj svoje zunanje politike; zlasti jih poziva, naj ne izvajajo vojaškega posredovanja v Siriji in Libiji;

25.    opozarja, da so se v okviru razvojnih ciljev tisočletja države članice zavezale, da bodo financirale razvojno pomoč v obsegu do 0,7 % BDP; obžaluje, da skoraj nobena država članica ni izpolnila te zaveze; obsoja, da so nekatere države članice celo zmanjšale svoj prispevek; zato se zavzema za okrepitev podpore EU organizacijam civilne družbe in lokalnim organom na vseh ravneh;

26.    obsoja ksenofobni besednjak in odnos voditeljev nekaterih držav članic ter izkoriščanje sedanje krize za širjenje nasilnih sporočil, kar počnejo skrajna desničarska gibanja; prav tako obsoja, da imajo voditelji nekaterih držav članic še naprej nejasen in razdiralen odnos do beguncev, prosilcev za azil in „ekonomskih“ migrantov; obsoja zlasti vse ukrepe, ki jih je sprejela sedanja madžarska vlada in ki so v nasprotju z mednarodnim pravom na področju azila, med drugim spremembe nacionalne zakonodaje o azilu, gradnjo nove pregrade in nasilno izkrcanje beguncev z vlaka, pa tudi nedavne izjave predsednika vlade Viktorja Orbána;

27.    podpira precejšnje povečanje sredstev Sklada za azil, migracije in vključevanje za leto 2016; poziva, naj se vsi razpoložljivi zneski sklada dodelijo predvsem za namene azila in vključevanja, zlasti na področjih izobraževanja, zaposlovanja, zdravstvenega varstva in stanovanj, da bi spodbudili enakovredno udeležbo v družbenem življenju;

28.    poziva Svet in države članice, naj udejanjijo že napovedane pobude Komisije za doseganje večje solidarnosti in delitve odgovornosti med državami članicami, vključno z novim predlogom stalnega mehanizma za premestitve in dodatnim povečanjem števila mest za premestitev kot prvim korakom v pravo smer, ob upoštevanju tega, da Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, ki je pristojni odbor za to področje, pripravlja poročilo, v katerem bo povzel srednje- in dolgoročne politične usmeritve Parlamenta glede migracij;

29.    poziva, naj se čim prej organizira Evropski vrh, da bi razmislili o radikalni spremembi, ki je potrebna v zvezi z migracijsko in azilno politiko;

30.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

 

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0176.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0105.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov