PREDLOG RESOLUCIJE o smrtni kazni

5.10.2015 - (2015/2879(RSP))

k vprašanju za ustni odgovor B8‑0761/2015
v skladu s členom 128(5) Poslovnika

Cristian Dan Preda, Therese Comodini Cachia, Andrej Plenković, László Tőkés, Davor Ivo Stier, Miroslav Mikolášik, David McAllister, Dubravka Šuica, Michael Gahler, Patricija Šulin, Luděk Niedermayer, Adam Szejnfeld, Tomáš Zdechovský, Pavel Svoboda, Ivana Maletić, Jaromír Štětina, Roberta Metsola, Michaela Šojdrová, Anna Maria Corazza Bildt, Milan Zver, Francisco José Millán Mon, Jiří Pospíšil, Ramón Luis Valcárcel Siso, Lara Comi v imenu skupine PPE

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0998/2015

B8‑1001/2015

Resolucija Evropskega parlamenta o smrtni kazni

(2015/2879(RSP))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o odpravi smrtne kazni, zlasti tiste z dne 7. oktobra 2010 o svetovnem dnevu boja proti smrtni kazni[1],

–       ob upoštevanju protokolov št. 6 in 13 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah,

–       ob upoštevanju člena 2 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–       ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni,

–       ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (MPDPP) ter njegovega drugega fakultativnega protokola,

–       ob upoštevanju končne izjave, sprejete na 5. svetovnem kongresu proti smrtni kazni, ki je med 12. in 15. junijem 2013 potekal v Madridu,

–       ob upoštevanju študije o vplivu svetovne problematike drog na uveljavljanje človekovih pravic, ki jo je septembra 2015 objavil visoki komisar OZN za človekove pravice,

–       ob upoštevanju členov 128(5) in 123(2) Poslovnika,

A.     ker je smrtna kazen najbolj kruta, nečloveška in ponižujoča kazen, ki krši pravico do življenja, ki je zapisana v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, in je oblika mučenja, ki ni sprejemljiva za države, ki spoštujejo človekove pravice;

B.     ker Evropska unija odločno in načelno nasprotuje smrtni kazni in je zato vsesplošni moratorij pred dokončno odpravo smrtne kazni določen kot ključni cilj politike Unije na področju človekovih pravic;

C.     ker je svetovni dan boja proti smrtni kazni 10. oktobra 2015 posvečen ozaveščanju glede uporabe smrtne kazni za kazniva dejanja, povezana z drogami;

D.     ker smrtna kazen ne vpliva na odvračanje od kriminala ali tihotapljenja drog; ker je velika večina posameznikov, ki so obsojeni na smrt zaradi kaznivih dejanj, povezanih z drogami, na dnu hierarhije tihotapljenja drog;

E.     ker je po podatkih Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice več kot 160 držav članic OZN z različnimi pravnimi sistemi, tradicijo, kulturo in vero odpravilo smrtno kazen ali pa je ne izvajajo;

F.     ker najnovejši podatki kažejo, da je vsaj za 2466 oseb v 55 državah znano, da so bile leta 2014 obsojene na smrt, kar je skoraj 23 odstotkov več kot leta 2013; ker 33 držav uporablja smrtno kazen za kazniva dejanja, povezana z drogami, zaradi česar se izvrši okoli 1000 usmrtitev letno; ker je bilo leta 2015 število smrtnih kazni in usmrtitev še vedno zaskrbljujoče visoko;

G.     ker je bilo na smrtno kazen v tretjih državah obsojenih več deset evropskih državljanov, številni med njimi zaradi kaznivih dejanj, povezanih z drogami;

1.      ponovno obsoja smrtno kazen in odločno podpira uvedbo moratorija kot korak na poti k njeni odpravi; ponovno poudarja, da odprava smrtne kazni prispeva h krepitvi človekovega dostojanstva; izraža globoko prepričanje, da je odprava smrtne kazni že sprejet etični standard;

2.      obsoja vse usmrtitve ne glede na kraj izvedbe; je še zmeraj zelo zaskrbljen zaradi izvrševanja smrtne kazni pri mladoletnikih ter pri duševno in intelektualno prizadetih osebah, zato poziva k takojšnji in dokončni ustavitvi te prakse, ki krši mednarodne standarde s področja človekovih pravic; je zelo zaskrbljen zaradi nedavnih množičnih sojenj, katerih rezultat je veliko število izrečenih smrtnih kazni;

3.      je popolnoma prepričan, da smrtna kazen posameznikov ne odvrne od kaznivega dejanja ali od uporabe drog; poziva države, ki še ohranjajo smrtno kazen, naj uvedejo alternative za kazniva dejanja v zvezi z drogami, pri čemer naj se osredotočijo predvsem na programe za preprečevanje uporabe drog;

4.      poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj se še naprej borijo proti smrtni kazni ter odločno pozovejo države, ki jo še zmeraj izvršujejo, naj spoštujejo minimalne mednarodne standarde ter zmanjšajo obseg in pogostost uporabe smrtne kazni; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj še naprej spremlja dogajanje v vseh državah in uporabi vsa sredstva vpliva, ki jih ima na voljo;

5.      ponavlja priporočilo Komisiji in državam članicam, da bi morala biti odprava smrtne kazni za kazniva dejanja, povezana z drogami, osnovni pogoj za politiko boja proti drogam;

6.      podpira vse agencije OZN, medvladne regionalne organe in nevladne organizacije pri njihovih nenehnih prizadevanjih, da bi države spodbudili k odpravi smrtne kazni; poziva Komisijo, naj v okviru Evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice še naprej financira projekte na tem področju;

7.      pozdravlja nedavne ratifikacije drugega fakultativnega protokola k MPDPP, katerega cilj je odpraviti smrtno kazen, s čimer se je število držav podpisnic povečalo na 81, in poziva vse države, ki protokola še niso ratificirale, naj to nemudoma storijo;

8.      poziva Komisijo, naj državam, ki dosežejo napredek v zvezi z odpravo smrtne kazni ali ki spodbujajo uporabo splošnega moratorija na smrtno kazen, nameni posebno pozornost v obliki pomoči in politične podpore;

9.      naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju OZN, predsedniku Generalne skupščine OZN in vladam držav članic OZN.

• [1]  UL C 371 E, 20.12.2011, str. 5.