PREDLOG RESOLUCIJE o priporočilu Sveta o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela
23.10.2015 - (2015/2820(RSP))
v skladu s členom 128(5) Poslovnika
Thomas Händel v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
B8-1093/2015
Resolucija Evropskega parlamenta o priporočilu Sveta o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije z dne 17. septembra 2015 glede priporočila Sveta o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela (COM(2015)0462),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2014 o letnem pregledu rasti 2015 (COM(2014)0902),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2015 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2015[1],
– ob upoštevanju sklepov Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov z dne 9. marca 2015 o letnem pregledu rasti za leto 2015 in skupnem poročilu o zaposlovanju: politične smernice za politike zaposlovanja in socialne politike[2],
– ob upoštevanju svojega stališča z dne 8. julija 2015 o predlogu sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic[3],
– ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 3/2015 „Jamstvo EU za mlade: narejeni so bili prvi koraki, vendar se nakazujejo tveganja pri izvajanju“,
– ob upoštevanju študije Evropskega omrežja za socialno politiko o povezani podpori za dolgotrajno brezposelne: študija nacionalnih politik (2015),
– ob upoštevanju vprašanja za Svet o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela (O-000121/2015 – B8-1102/2015),
– ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,
– ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,
A. ker se je zaradi gospodarske krize in njenih posledic od leta 2007 dolgotrajna brezposelnost podvojila, tako da je dolgotrajno brezposelnih že polovica vseh brezposelnih ali več kot 12 milijonov ljudi, kar predstavlja 5 % aktivnega prebivalstva EU; ker je bilo leta 2014 več kot 60 % dolgotrajno brezposelnih brez dela najmanj dve zaporedni leti;
B. ker se stopnja dolgotrajne brezposelnosti med državami članicami močno razlikuje in sega od 1,5 % v Avstriji do 19,5 % v Grčiji; ker so države z najvišjo stopnjo dolgotrajne brezposelnosti Italija, Portugalska, Slovaška, Hrvaška, Španija in Grčija; ker je treba spodbuditi oživitev gospodarstva, saj trenutno ne zagotavlja dovolj zagona za bistveno zmanjšanje visoke stopnje strukturne brezposelnosti;
C. ker so zaradi neprijavljanja velikega deleža dolgotrajno brezposelnih in metodoloških pomanjkljivosti pri zbiranju podatkov razmere v uradnih statistikah podcenjene;
D. ker dolgotrajna brezposelnost pogosto vodi v revščino, neenakost in socialno izključenost ter ima nesorazmeren učinek na ranljive ljudi, ki so v slabšem položaju na trgu dela;
E. ker dolgotrajna brezposelnost vse bolj preprečuje ljudem dostop do trga dela zaradi izgube pridobljenih znanj in poklicnih mrež ter izgube delovnega ritma in lahko privede do začaranega kroga odmaknjenosti od družbe, družinskih trenj in občutka odtujenosti; ker vsako leto zaradi neuspešnega iskanja zaposlitve obupa in postane neaktivna petina dolgotrajno brezposelnih;
F. ker so posledice dolgotrajne brezposelnosti še posebej hude v gospodinjstvih brez delovno aktivnih članov in pogosto vodijo v nizko doseženo stopnjo izobrazbe, odmaknjenost od „sveta dela“, resnejše duševne in zdravstvene težave ter socialno izključenost, revščina pa se v najhujših primerih prenaša iz ene generacije v naslednjo;
G. ker imajo obdobja dolgotrajne brezposelnosti pogosto dolgotrajne negativne posledice za možnost zaposlitve, napredovanje v poklicu, plačilni razred in pokojnino („učinki stigmatizacije“);
H. ker je dolgotrajna brezposelnost zaradi izgube pridobljenih znanj in povečanih socialnih izdatkov ogromen strošek za družbo, k temu pa je treba prišteti še nedenarne stroške, ker večje število ljudi izgubi samozavest in ne izpolni svojega osebnega potenciala, ter ker se zmanjša socialna kohezija;
I. ker stalno visoka raven dolgotrajne brezposelnosti ogroža doseganje krovnih ciljev strategije Evropa 2020, in sicer cilj 75-odstotne zaposlenosti v starostni skupini 20-64 let ter cilj, da bo vsaj 20 milijonov ljudi manj živelo v revščini ali socialni izključenosti ali v strahu pred njima;
J. ker so ohranjanje pridobljenih znanj v primeru izgube delovnega mesta, pa tudi izobraževanje, usposabljanje in prekvalificiranje, ki predvidevajo prihodnje potrebe po znanju in spretnostih, pomemben element pri preprečevanju in odpravljanju dolgotrajne brezposelnosti;
K. ker je to priporočilo podobno jamstvu za mlade; ker je treba upoštevati začetne izkušnje, pridobljene z izvajanjem jamstva za mlade;
1. pozdravlja pobudo Komisije za priporočilo Sveta o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela; poudarja, da bi zgodnejša objava predloga in dogovor v Svetu lahko preprečila velik delež dolgotrajne brezposelnosti, ki jo opažamo danes; izraža zaskrbljenost, da priporočilo Sveta morda ne bo dovolj, da bi hitro izboljšali razmere dolgotrajno brezposelnih, ter spodbuja države članice, naj dosežejo rezultate;
2. podpira tri glavne elemente predloga: (i) ambiciozno povečanje prijavljanja dolgotrajno brezposelnih na zavodu za zaposlovanje, da bi zajeli vse; (ii) ocenjevanje posameznikovega potenciala, potreb in želja glede delovnega mesta pri dolgotrajno brezposelnih, preden njihova brezposelnost doseže 18 mesecev; in (iii) ponudba posamezniku prilagojene, uravnotežene in razumljive pogodbe o vključitvi v zaposlitev med dolgotrajno brezposelnim in udeleženimi službami, še preden brezposelnost doseže 18 mesecev; vendar poudarja, da je posamezno oceno treba opraviti, preden brezposelnost traja 12 mesecev, da bi zagotovili, da je mogoče pogodbo o vključitvi v zaposlitev skleniti, še preden brezposelnost doseže 18 mesecev; vztraja, da bi morali v pristopu s tremi koraki po potrebi v celoten proces vključiti tudi nevladne akterje, kot so socialne nevladne organizacije, ki delajo z dolgotrajno brezposelnimi;
3. poudarja, da je treba zajeti vse dolgotrajno brezposelne, tudi tiste, ki niso prijavljeni, in ne zgolj tiste, ki so brezposelni 18 mesecev ali več; meni, da je bistvenega pomena, da se politike držav članic, namenjene kratkoročno brezposelnim (manj kot 12 mesecev) in brezposelnim mladim (vključno z jamstvom za mlade), brezšivno ujemajo s politikami, namenjenimi odpravljanju dolgotrajne brezposelnosti;
4. odobrava poziv k tesnemu sodelovanju in učinkovitemu usklajevanju vseh strani, udeleženih v ponovno vključevanje dolgotrajno brezposelnih oseb (tudi organizacij civilne družbe, kjer je ustrezno), in vzpostavitvi enotnih kontaktnih točk, kjer bo za brezposelno osebo pristojen en referent, to prizadevanje za ponovno vključevanje pa ne bo prekinjeno, če se spremeni status brezposelne osebe za namene prejemanja socialne pomoči;
5. poudarja potrebo po individualnem pristopu pri ocenjevanju sposobnosti in potreb dolgotrajno brezposelnih oseb, kar zadeva njihovo ponovno vključevanje na trg dela, pri tem pa je treba spoštovati njihove obstoječe pravice ter upoštevati njihov splošni osebni položaj in s tem povezane potrebe; poudarja potrebo po zadostnemu številu visoko kvalificiranega osebja, ki bo sposobno individualnega pristopa k heterogeni skupini dolgotrajno brezposelnih;
6. je seznanjen s priporočili za uvedbo pisne in razumljive „pogodbe o vključitvi v zaposlitev“, v kateri bodo zapisane pravice in dolžnosti tako brezposelne osebe kot organov, ki jih predstavlja referent, ter bo tako določala jasna pričakovanja za vse udeležene strani, bo poštena do brezposelnih in bo spoštovala njihove osebne kvalifikacije in delavske pravice; poziva k rednemu posodabljanju te pogodbe;
7. meni, da je bistveno, da so programi za ponovno vključevanje dolgotrajno brezposelnih usmerjeni v potrebe trga dela in oblikovani v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji; poziva države članice k spodbujanju delodajalcev, tudi v duhu družbene odgovornosti gospodarskih družb, naj dejavno ponujajo prosta delovna mesta dolgotrajno brezposelnim in po potrebi imenujejo mentorje za lažjo ponovno vključitev dolgotrajno brezposelnih v delovno okolje; poziva zavode za zaposlovanje v državah članicah, naj malim in srednjim podjetjem pomagajo vzpostaviti takšno mentorstvo; opozarja, da dolgotrajno brezposelni ne potrebujejo zgolj delovnih mest, temveč tudi celovito svetovanje in pripravo za uspešen ponovni vstop na trg dela;
8. poziva države članice, naj z ustreznim nacionalnim financiranjem izenačijo sredstva, ki jih EU, zlasti prek Evropskega socialnega sklada, vlaga v nacionalne politike za odpravljanje dolgotrajne brezposelnosti; poudarja, da proračunske omejitve, s katerimi se soočajo nekatere države članice (zlasti v okviru programov za makroekonomsko prilagoditev), ne smejo preprečiti hitrega izvajanja priporočila; poziva Komisijo, naj preuči možnosti za hiter dostop do finančnih sredstev EU in, kjer je mogoče, pridobi dodatna sredstva, kot je to storila v primeru pobude za zaposlovanje mladih; poudarja, da mora več držav članic dodeliti ustrezna finančna sredstva za krepitev upravnih zmogljivosti zavodov za zaposlovanje;
9. poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo, kako podpreti posebne programe usposabljanja na delovnem mestu, načrte za poslovni razvoj in naložbene načrte, ki ustvarjajo kakovostna trajnostna delovna mesta za dolgotrajno brezposelne;
10. poudarja, da je za uspešno izvajanje priporočila bistveno tesno sodelovanje med Komisijo in državami članicami, na nacionalni ravni pa tudi med (panožnimi) socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe, ki predstavljajo brezposelne, lokalnimi in regionalnimi organi, zavodi in zasebnimi agencijami za zaposlovanje, ponudniki socialnega in zdravstvenega varstva ter lokalnimi in regionalnimi ustanovami za izobraževanje in usposabljanje, pa tudi dejavna udeležba delodajalcev, da bi bolje razumeli zahteve in potrebe podjetij;
11. opozarja na svoje stališče o sklepu Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic, v kateri vztraja pri posebnih ukrepih za zaščito dolgotrajno brezposelnih pred socialno izključenostjo in za njihovo ponovno vključitev na trg dela, pri tem pa je treba spoštovati Pogodbi;
12. poziva države članice, naj pri oblikovanju svojega nacionalnega pristopa k odpravljanju dolgotrajne brezposelnosti upoštevajo regionalne razlike, tudi razlike med mestnimi in podeželskimi območji;
13. pozdravlja predlog Komisije, da se prek evropskega semestra in odbora za zaposlovanje vzpostavi večstranski nadzor nad izvajanjem priporočila; vztraja, da mora biti ta nadzor temeljit in po potrebi dopolnjen z navodili v priporočilih za posamezne države članice; poziva Komisijo, naj olajša procese vzajemnega učenja in tako poveže države članice z visoko stopnjo dolgotrajne brezposelnosti z državami članicami, ki so uspešne pri hitrem ponovnem vključevanju (dolgotrajno) brezposelnih na svoje trge dela;
14. poziva ministre za zaposlovanje in socialne zadeve, naj upoštevajo prispevke Parlamenta, preden sklenejo dogovor glede priporočila;
15. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in Svetu.
- [1] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0068.
- [2] Dokument Sveta 6147/15.
- [3] P8_TA(2015)0261.