Postopek : 2015/2933(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-1148/2015

Predložena besedila :

B8-1148/2015

Razprave :

Glasovanja :

PV 11/11/2015 - 16.2
CRE 11/11/2015 - 16.2
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0394

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 148kWORD 92k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-1146/2015
4.11.2015
PE570.962v01-00
 
B8-1148/2015

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o prihodnjem svežnju o letalskem prometu (2015/2933(RSP))


Gesine Meissner, Pavel Telička, Dominique Riquet, Ramon Tremosa i Balcells v imenu skupine ALDE

Resolucija Evropskega parlamenta  o prihodnjem svežnju o letalskem prometu (2015/2933(RSP))  
B8‑1148/2015

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. aprila 2007 o ustanovitvi skupnega evropskega zračnega prostora(1),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/12/ES z dne 11. marca 2009 o letaliških pristojbinah,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2011 o mednarodnih sporazumih o zračnem prometu v okviru Lizbonske pogodbe(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije o zunanji letalski politiki EU – reševanje prihodnjih izzivov(3),

–  ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega dne 12. marca 2014 v prvi obravnavi, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju enotnega evropskega neba (prenovitev)(4),

–  ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega dne 12. marca 2014 v prvi obravnavi, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 216/2008 v zvezi z aerodromi, upravljanjem zračnega prometa in navigacijskimi službami zračnega prometa(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. oktobra 2015 o dodelitvi potrebnih pasov radiofrekvenčnega spektra v okviru Svetovne konference o radiokomunikacijah (WRC-15), ki bo potekala od 2. do 27. novembra 2015 v Ženevi, za podporo prihodnjemu razvoju satelitske tehnologije za omogočanje delovanja globalnih sistemov sledenja letalom(6),

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti njenih členov 90, 100(2) in 218,

–  ob upoštevanju prihodnjega svežnja o letalskem prometu, ki ga bo pripravila Komisija,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je leta 2012 sektor letalskega prometa v EU zaposloval 5,5 milijona ljudi in prispeval več kot 2,6 % BDP Evropske unije;

B.  ker je leta 2014 število letalskih potnikov v EU doseglo 849,4 milijona, kar je 4,4 % več kot leta 2013 in 16,9 % več kot leta 2009;

C.  ker so evropske letalske družbe od leta 2012 ukinile ali nameravajo ukiniti več kot 20.000 delovnih mest;

D.  ker evropske letalske družbe tako na notranjem kot na zunanjem trgu delujejo v vse bolj konkurenčnem, hitro spreminjajočem se okolju;

E.  ker morajo EU in njene države članice izboljšati nekatere pravne in finančne predpise, na primer v zvezi z nacionalnimi in lokalnimi davki in omejevanjem obratovalnega časa, če želijo v Evropi odpraviti nepotrebne obremenitve za evropski letalski sektor;

F.  ker namerava Komisija do konca leta 2015 pripraviti sveženj o letalskem prometu, v katerem bo opredelila in obravnavala izzive, s katerimi se spopada letalski sektor EU;

Izboljšanje učinkovitosti letalske industrije

1.  meni, da bi moral sveženj o letalskem prometu evropski letalski industriji dati nadvse potreben zagon, izboljšati konkurenčnost v tem sektorju, ustvariti enakopravnejše konkurenčne pogoje in določiti dolgoročno strategijo za letalsko industrijo v Evropi;

2.  poziva Komisijo, naj pri pripravi sveženj o letalskem prometu upošteva in vključi prve obravnave Parlamenta o enotnem evropskem nebu 2+ (SES2+) in o Evropski agenciji za varnost v letalstvu (EASA) (T7-0220/2014 in T7-0151/2014);

3.  poudarja, da letalska industrija veliko prispeva k rasti in delovnim mestom v EU ter je tesno povezana s konkurenčnostjo njenega letalskega sektorja (npr. pozitivna izvozna bilanca, čistejša tehnologija za evropska letala, izvajanje programa SESAR, enotno evropsko nebo (SES), dvostranski sporazumi o varnosti v zračnem prometu, veriga nadzora), poleg tega pa ustvarja približno 100 milijard EUR prihodkov letno in ohranja 500.000 neposrednih delovnih mest; zato poziva k izvajanju proaktivnih politik, da bi razvili ugodno okolje za letalsko industrijo;

4.  poudarja, da so inovacije pogoj za konkurenčno evropsko letalsko industrijo; zato priporoča Komisiji, naj podpre inovacije na področju upravljanja zračnega prometa (avtomatizirana kontrola zračnega prometa (ATC), prosto usmerjanje), sistemov daljinsko pilotiranega zrakoplova (RPAS), uporabe alternativnih goriv, zasnove letal in motorjev (večja učinkovitost, manj hrupa), varnosti letališč (brezdotične rešitve, napredne tehnologije varnostnega preverjanja, enkratni varnostni pregled), digitalizacije in multimodalnih rešitev (računalniško podprte storitve zemeljske oskrbe); poleg tega priporoča Komisiji, naj podpre globalne okoljske rešitve, kot je na svetovnem trgu temelječi ukrep za zmanjšanje emisij CO2 iz mednarodnega letalskega prometa, in da poveže regionalne programe, kot je sistem za trgovanje z letalskimi emisijami (ETS), da bi jih združila v globalni sistem, okolju prijaznejša letališča (okolju prijazna vožnja letala po tleh) in nove poslovne modele (kot je program New Distribution Capability (NDC) Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA), samodejno povezovanje letov ali enotne vozovnice);

5.  obžaluje, da se je Uredba (ES) št. 868/2004 o varstvu pred nepošteno prakso oblikovanja cen v sektorju letalskega prevoza izkazala kot neprimerna in neučinkovita kar zadeva njeno področje uporabe; poziva Komisijo, naj čim prej objavi analizo vzrokov njenega neizvajanja in revidira uredbo, da bi učinkoviteje zavarovala pošteno konkurenco, zagotovila vzajemnost in odpravila nepoštene prakse, vključno s subvencijami in državno pomočjo, ki jih prejemajo letalske družbe iz nekaterih tretjih držav in ki izkrivljajo trg; poudarja, da bi morali za rešitev tega spora izboljšati politično strategijo na evropski ravni, predvsem z uporabo pregledne določbe o pošteni konkurenci; poziva Komisijo, naj obravnava tudi pojem učinkovitega nadzora letalskih družb;

6.  obžaluje, da se denar davkoplačevalcev zapravlja v podporo infrastrukturi, ki ne izpolnjuje pričakovanj; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj pripravi javni seznam neaktivnih in neučinkovitih letališč;

7.  ugotavlja, da se evropska letališča spopadajo z velikim konkurenčnim pritiskom – tako s strani letalskih družb kot s strani konkurenčnih letališč; zato poziva Komisijo, naj to upošteva pri izvajanju direktive o letaliških pristojbinah;

8.  poziva, naj se v Svetu okrepijo prizadevanja za potrditev predloga uredbe o slotih, da bi – ob pričakovani podvojitvi prometa do leta 2030 – izboljšali zmogljivosti letališč in omogočili nemoteno delovanje letalskega prevoza v Evropi;

9.  poudarja, da so majhna in regionalna letališča v Uniji pomembna za regionalno povezljivost; poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami predstavi dolgoročni strateški načrt EU za obravnavanje izzivov in priložnosti za regionalna letališča v EU, ker je treba spodbujati povezljivost v letalskem prometu in ker naj bi postala eden od stebrov strategije EU za rast in delovna mesta;

Mednarodna razsežnost

10.  poziva Komisijo, naj čim prej začne pogajanja in sklene celovite letalske sporazume z najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami EU, kot so sosednje države, države BRIK, države ASEAN, Japonska in Turčija ter zalivske države, da bi vzpostavili bolj enakopravne konkurenčne pogoje za letalske prevoznike iz EU, izboljšali preglednost in obvarovali pošteno konkurenco;

11.  ugotavlja, da sektor letalskega prevoza ni urejen na svetovni ravni, saj ga Svetovna trgovinska organizacija še ne ureja; poudarja, kako pomembno je v okviru Mednarodne organizacije civilnega letalstva sprejeti pravila, dogovorjena na svetovni ravni, da bi zmanjšali emisije v letalskem prometu; je zelo zaskrbljen ker ta organizacija ne napreduje na področju razvoja učinkovitega svetovnega na trgu temelječega mehanizma;

12.  poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo izvajanje enotnega evropskega neba, in sicer s sprejetjem svežnja SES2+ ter s celovitim izvajanjem in delovanjem funkcionalnih blokov zračnega prostora, saj je sedanja razdrobljenost evropskega zračnega prostora veliko breme za evropske letalske prevoznike;

13.  pričakuje, da bo sveženj o letalskem prometu obravnaval in zagotovil polno vključitev letališč v evropsko prometno omrežje; opozarja, da mora biti sveženj o letalskem prometu usklajen s sedanjo in prihodnjo zakonodajo o pravicah potnikov, ter poziva Svet, naj se glede tega izjasni, saj tako potniki kot letalski prevozniki potrebujejo jasna pravila;

Socialna agenda v letalskem sektorju

14.  poudarja, da bi nekateri delovni pogoji v letalskem sektorju lahko vplivali na varnost letov; priporoča, da GD MOVE in GD EMPL sodelujeta in da se v sveženj o letalskem prometu vključijo socialne določbe in potrebni zaščitni ukrepi, o čemer se je razpravljalo na konferenci na visoki ravni z naslovom „A Social Agenda for Transport‟ (Socialna agenda za promet), ki jo je organizirala Komisija 4. junija 2015;

15.  zahteva okrepitev in uskladitev varnostne verige, in sicer tako, da se privabi in obdrži kvalificirano, visoko usposobljeno in prilagodljivo delovno silo;

16.  priporoča opredelitev koncepta glavnega kraja poslovanja, da bi država podelila operativno licenco, če je obseg letalskega prometa v njej znaten, v okviru usklajevanja sistemov socialne varnosti in delovnega prava pa priporoča, da se opredelitvi domače baze v Uredbi Komisije (EU) št. 83/2014 in Uredbi (EU) št. 465/2012 uskladita; priporoča tudi skrajšanje prehodnega obdobja in razjasnitev položaja letalskega osebja, ki ima več domačih baz;

17.  ugotavlja, da se pri izvajanju direktive o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela (2008/104/ES) pojavljajo izzivi in predlaga, da Komisija preuči njeno izvajanje v tem sektorju;

18.  se zaveda porasta socialno spornih poslovnih praks, kot so zastave ugodnosti, in uporabe netipičnih oblik zaposlitve, kot so navidezno samozaposlovanje, sistemi pay-to-fly (plačaj za letenje) in pogodbe brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti, ki utegnejo vplivati na varnost; meni, da je treba v vseh letalskih dejavnostih ohraniti socialne standarde;

Zagotavljanje visoke ravni varnosti v evropskem zračnem prostoru

19.  poziva k celovitemu izvajanju programa SESAR, ki zahteva tesno sodelovanje med Komisijo, navigacijskimi službami zračnega prometa, letalskimi prevozniki in letališči ter finančno podporo Komisije; zato poziva k vseobsegajočemu pristopu k vsem področjem letalstva, ki bo pokrival vse faze leta, začenši na tleh, pri čemer bo imela Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) vidnejšo vlogo v okolju enotnega evropskega neba in projekta SESAR in bo urejala varnost, okoljske vidike in uspešnost;

20.  pozdravlja namero o povečanju pristojnosti agencije EASA in pričakuje, da bo spremenjena temeljna uredba (Uredba (ES) št. 216/2008) zagotovila vzpostavitev celovitega sistema upravljanja varnosti in agenciji EASA podelila pristojnosti v zvezi z varnostnimi vidiki varnostnih ukrepov EU, komercialnega prevoza v vesolje ter daljinsko pilotiranih zrakoplovov; poziva Komisijo, naj agenciji EASA podeli status enotnega letalskega organa v Evropi, saj ji bo zakonodajalec podelil velik nabor pristojnosti;

21.  poziva Komisijo, naj okrepi vlogo agencije EASA na mednarodnem prizorišču, da bo na enaki ravni kot njene najpomembnejše nasprotne strani, npr. ameriški zvezni organ za letalstvo, in zagotovi, da bo uradno priznana v Mednarodni organizaciji civilnega letalstva, da bi dosegli enotno stališče EU in tako državljanom EU zagotovili višjo raven varnosti v svetu, letalski industriji EU pa omogočili konkurenčnost in izvoz;

22.  poziva Komisijo, naj odpravi regulativne ovire za nadzor letalskega prometa s satelitsko tehnologijo, da bi državljanom EU zagotovili življenjsko pomembne storitve, Mednarodno telekomunikacijsko zvezo pa prosi, naj ustrezno razporedi spekter, saj je Mednarodna organizacija civilnega letalstva satelit ADS-B opredelila kot tehnologijo, ki lahko pomaga pri sledenju letalom, tudi za namene upravljanja letalskega prometa, zunaj najgosteje poseljenih območij, kjer so druge tehnologije za prizemni nadzor upravljanja letalskega prometa omejene; poudarja, da je treba pri izvajanju tehnologije ADS-B upoštevati potrebe vseh uporabnikov zračnega prostora ter zagotoviti interoperabilnost med alternativnimi tehnologijami, da bi se izognili kršitvam varnosti; poudarja, da bi povečanje učinkovitosti in zmogljivosti upravljanja letalskega prometa, zmanjšanje emisij v letalstvu in znatno povečanje varnosti v letalskem prometu lahko koristilo državam, navigacijskim službam zračnega prometa in letalskim prevoznikom v Evropi in po svetu, pri čemer bi evropskemu zračnemu prostoru zagotovili dodatno plast nadzora, ki bi nadgradila obstoječo;

23.  poziva Komisijo, naj po incidentu letalske družbe Germanwings sprejme ukrepe, skladne s priporočili agencije EASA, da bi izboljšali ocene zdravstvenega stanja posadke in pomoč zanjo;

24.  vztraja, da je pri potniškem in tovornem prometu treba zagotoviti varnost na podlagi tveganj, ne pa ukrepe za odziv, da se je treba občutljivih vprašanj varnosti v letalskem prometu lotiti s poštenim in uravnoteženim pristopom, da bi izpolnili potrebe in pričakovanja držav članic, hkrati pa se izognili nezadovoljstvu potnikov na letališčih, ter da je treba okrepiti odbor za varnost letalstva (AVSEC) in svetovalno skupino deležnikov za varnost letalstva, da bi oblikovali varnostne ukrepe; zato poziva Komisijo, naj opravi študijo izvedljivosti izvajanja sistema predhodnega preverjanja v Evropi, enakovrednega tistemu, ki se izvaja v Združenih državah;

25.  poziva proračunske organe, naj ohranijo konkurenčni proračun agencije EASA, ki upošteva nove pristojnosti, da bi letalskim prevoznikom v EU dali na razpolago prožna in učinkovita orodja, da bodo konkurenčni v svetovnem merilu; poziva Komisijo, naj zagotovi dokončno oblikovanje izvirnega proračuna Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE), na katerega je vplivala ustanovitev Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI);

26.  poziva Komisijo, naj vsa zgoraj omenjena vprašanja obravnava v svojem prihodnjem svežnju o letalskem prometu, ki ga mora pripraviti do konca leta 2015;

27.  poziva Komisijo, naj Svet spodbudi k preučitvi možnosti za reševanje sedanjih sporov med državami članicami, kar ovira sprejetje številnih zakonodajnih svežnjev, ki se nanašajo na letalski prevoz;

28.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

 

(1)

UL C 74 E, 20.3.2008, str. 658.

(2)

UL C 380 E, 11.12.2012, str.5.

(3)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0290.

(4)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0220.

(5)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0221.

(6)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0392.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov