PREDLOG RESOLUCIJE o prihodnjem svežnju o letalskem prometu

4.11.2015 - (2015/2933(RSP))

ob zaključku razprave o izjavi Komisije
v skladu s členom 123(2) Poslovnika

Daniela Aiuto, Peter Lundgren, Rosa D’Amato, Rolandas Paksas v imenu skupine EFDD

B8‑1149/2015

Resolucija Evropskega parlamenta o prihodnjem svežnju o letalskem prometu

(2015/2933(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih resolucij o letalskem sektorju,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju zakonodajnega svežnja (tako imenovanega letalskega svežnja), ki je v pripravi in ga bo predložila Komisija,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je število letalskih potnikov v EU leta 2014 znašalo 849,4 milijona, kar je 4,4 % več kot leta 2013;

B.  ker se je število letov – po upadu v obdobju med letoma 2011 in 2013 – leta 2014 v Evropi povečalo za 1,7 % in naj bi do leta 2021 še naprej naraščalo s povprečno letno stopnjo rasti 2,5 %;

C.  ker gospodarska kriza še vedno občutno vpliva na ta sektor in ker je bilo v skladu s Poročilom o pregledu rezultatov za leto 2014 (Performance Review Report 2014), ki ga je objavila organizacija Eurocontrol, leta 2014 na evropski ravni skoraj tri milijone manj letov, kot je bilo predvideno, preden se je leta 2008 začela gospodarska kriza;

D.  ker se je stopnja točnosti prihoda leta 2014 v Evropi zmanjšala s 84 % na 83,7 %, predvsem zaradi podaljšanja časa, ki ga na letališčih potrebujejo za obračanje zrakoplovov;

E.  ker je leta 2014 in 2015 prišlo do dveh hudih nesreč s tragičnimi izgubami leta MH17 in leta letalske družbe Germanwings;

F.  ker je treba še dodatno izboljšati kakovost in celovitost varnostnih podatkov in ker je delež nerazvrščenih incidentov še vedno nesprejemljivo visok;

G.  ker je leta 2014 prišlo do številnih nepričakovanih sprememb in premikov v prometnih tokovih v zračnem prometu;

H.  ker sta gorivo in nafta glavna dejavnika operativnih stroškov letalskih družb;

I.  ker je posebno poročilo Računskega sodišča št. 21/2014 pokazalo, da je bila stroškovna učinkovitost naložb v letališča, financiranih s sredstvi EU, slaba in da je sredstva prejelo preveliko število letališč (ki se pogosto nahajajo v neposredni medsebojni bližini), v številnih primerih pa je bila infrastruktura, financirana s sredstvi EU, preobsežna;

1.  poudarja, da varnost ostaja najpomembnejši vidik pri razvoju vse kompleksnejšega letalskega sistema in da bi morale države članice, organi in ponudniki storitev izboljšati svojo uspešnost in sodelovanje;

2.  poudarja, da je treba izboljšati trajnost tega sektorja, in sicer s povečanjem konkurenčnosti in iskanjem novih, inovativnih tehnologij za zmanjšanje vplivov na okolje in povečanje učinkovitosti storitev;

3.  poudarja, da so v letalski industriji potrebne inovacije, pri čemer je treba upoštevati in podpirati inovacije na področju upravljanja zračnega prometa (avtomatizirana kontrola zračnega prometa, prosto usmerjanje), sistemov daljinsko pilotiranega zrakoplova, uporabe alternativnih goriv, zasnove zrakoplovov in motorjev (večja učinkovitost, manj hrupa), varnosti na letališčih (brezdotične rešitve, enkratni varnostni pregled), digitalizacije skupaj z multimodalnimi rešitvami (računalniško podprte storitve zemeljske oskrbe); poudarja tudi, da je treba podpreti globalne okoljske rešitve, kot je globalni tržni ukrep za zmanjšanje emisij CO₂ iz mednarodnega letalskega prometa, in uskladiti regionalne programe, kot so sistem trgovanja z letalskimi emisijami (ETS), okolju prijaznejša letališča, samodejno povezovanje letov in izdajanje enotnih vozovnic;

4.  opozarja, da morajo države članice poskrbeti za pospešitev in uvedbo samodejnega spremljanja varnostnih podatkov kot dopolnitev ročnim vnosom;

5.  poudarja, da je treba za zmanjšanje količine odpadkov ter stopnje neuporabe oziroma premajhne uporabe virov pa tudi za zmanjšanje stroškov za uporabnike bolje racionalizirati pretok prometa in storitev letalskih prevoznikov in organov upravljanja;

6.  pozdravlja, da v zvezi z navigacijskimi službami zračnega prometa v zadnjih štirih letih ni prišlo do nesreč s smrtnim izidom in da so prispevale samo k eni nesreči, do katere je prišlo leta 2013, vendar opozarja, da je treba še dodatno izboljšati kakovost in celovitost varnostnih podatkov;

7.  obžaluje, da je delež nerazvrščenih oziroma nerazjasnjenih incidentov še vedno visok (nad 30 %), in poziva k boljši analizi, da bi bolje razumeli varnostne napake in se učili za prihodnost;

8.  poziva Komisijo, naj pojasni razdelitev pristojnosti med agencijo EASA, organizacijo Eurocontrol in nacionalne varnostne organe, da se pri upravljanju zračnega prometa zagotovi jasna razmejitev pristojnosti in obveznosti;

9.  poudarja, da so evropska podjetja in letališča v primerjavi z drugimi svetovnimi konkurenti v zadnjih letih izgubila na konkurenčnosti in da je treba letalski trg v državah članicah zaščititi, in sicer tako, da se zaščiti lastništvo podjetij ter preprečijo nepoštena konkurenca in nezakonite državne pomoči v Evropi s strani tretjih držav;

10.  poudarja, da je treba okrepiti obstoječa vozlišča za evropske in mednarodne povezave in hkrati vzpostaviti ustrezno mrežo lokalne povezljivosti, pri čemer bi bilo treba regionalna letališča povezati z drugimi vrstami prevoza in tako omogočiti lažje potovanje potnikov in blaga na dolge razdalje, celo na območja, ki so trenutno težko dostopna;

11.  poudarja, da so na področju delovnih razmer in usposabljanja delavcev še vedno potrebne številne izboljšave; poudarja, da je socialni damping v letalskem sektorju še vedno velika težava;

12.  izraža zaskrbljenost zaradi vse večje nevarnosti, kateri je Evropi izpostavljena zaradi različnih groženj, ki jo predstavljata terorizem in vojna ob mejah Evrope, in poziva k učinkovitim ukrepom za zagotovitev varnosti evropskih potnikov;

13.  pozdravlja uporabo sistemov daljinsko pilotiranega zrakoplova v letalskem sektorju za namene rekreacije, raziskav in turizma ter za službene namene;

14.  obžaluje zapravljanje s sredstvi EU, ki ga je razkrilo Računsko sodišče v svojem posebnem poročilu št. 21/2014, in poziva k mehanizmu, s katerim bi bil zagotovljen neodvisen nadzor, da bi lahko izsledili in kaznovali tiste, ki so odgovorni za nepravilno porabo sredstev EU v letalskem sektorju;

15.  poudarja, da bi morali vsi evropski organi pri upravljanju podatkov in informacij v okviru kontrole zračnega prometa delovati neodvisno od katere koli tretje države;

16.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.