PREDLOG RESOLUCIJE o prihodnjem svežnju o letalskem prometu
4.11.2015 - (2015/2933(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Roberts Zīle, Jacqueline Foster v imenu skupine ECR
B8‑1150/2015
Resolucija Evropskega parlamenta o prihodnjem svežnju o letalskem prometu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega v prvi obravnavi, z dne 12. marca 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju enotnega evropskega neba (prenovitev)[1],
– ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega v prvi obravnavi, z dne 12. marca 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 216/2008 v zvezi z aerodromi, upravljanjem zračnega prometa in navigacijskimi službami zračnega prometa[2],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. julija 2013 o zunanji letalski politiki EU – reševanje prihodnjih izzivov[3],
– ob upoštevanju delovnega programa Komisije za leto 2015 – Nov začetek (COM(2014)0910),
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker po zadnjih podatkih Komisije letalski sektor bistveno prispeva k skupnemu gospodarstvu in zaposlovanju EU, saj neposredno in posredno podpira 5,1 milijona delovnih mest ter prispeva več kot 2,4 % BDP EU;
B. ker je po podatkih Eurostata v letu 2014 število letalskih potnikov v EU znašalo 879,4 milijona, kar je povečanje za 4 % iz leta 2013 v leto 2014[4];
C. ker se konkurenčni položaj letalskih družb EU sooča s številnimi izzivi, tako notranjimi kot zunanjimi;
D. ker so EU in njene države članice sprejele različne pravne in finančne predpise, ki so enostransko povečali obremenitev evropskega letalskega sektorja (sistem za trgovanje z emisijami znotraj EU, nacionalni davki, omejitve obratovalnih ur);
E. ker namerava Komisija do konca leta 2015 predložiti sveženj o letalskem prometu, v katerem bodo jasno opredeljeni izzivi, s katerimi se sooča letalski sektor EU;
1. meni, da bi moral sveženj o letalskem prometu povečati konkurenčnost tega sektorja in zagotoviti dolgoročno strategijo za evropsko letalsko industrijo;
2. poziva Komisijo, naj pri pripravi svežnja o letalskem prometu upošteva in vključi zgoraj omenjeni stališči Evropskega parlamenta v prvi obravnavi o enotnem evropskem nebu 2+ (SES2+) ter o aerodromih, upravljanju zračnega prometa in navigacijskih službah zračnega prometa;
3. poudarja, da aeronavtična industrija veliko prispeva k rasti in delovnim mestom v EU ter je tesno povezana s konkurenčnostjo letalskega sektorja EU (večji izvoz, čistejša tehnologija, raziskave glede sistema upravljanja zračnega prometa enotnega evropskega neba (SESAR), enotno evropsko nebo, dvostranski sporazumi o varnosti v zračnem prometu – kot je ustrezno), poleg tega pa ustvarja približno 100 milijard EUR prihodkov letno in 500.000 neposrednih delovnih mest; zato zahteva proaktivne politike za podporo in razvoj aeronavtične industrije;
4. poudarja, da so inovacije predpogoj za konkurenčno evropsko letalsko industrijo; zato priporoča Komisiji in državam članicam, naj podprejo inovacije na področjih upravljanja zračnega prometa, sistemov daljinsko pilotiranih zrakoplovov (RPAS), rešitev alternativnega goriva, varovanja letališča, novih poslovnih modelov in enotnih vozovnic;
5. poziva države članice, naj sprejmejo proaktivne politike v zvezi z dodatnimi zmogljivostmi in povezljivostjo, da bi povečali konkurenčnost letališč EU glede na letališča v tretjih državah, in naj izboljšajo svojo nacionalno infrastrukturo, da bi svojim letalskim družbam omogočile boljše konkurenčne pogoje;
6. ugotavlja, da se evropska letališča soočajo z znatnimi konkurenčnimi pritiski – tako s strani letalskih družb kot konkurenčnih letališč; zato poziva letalske družbe in letališča, naj sodelujejo, da bi rešili vprašanja glede izvajanja direktive o letaliških pristojbinah;
7. poziva države članice, naj spodbujajo in podpirajo pomen malih in regionalnih letališč v EU kot sredstva za preprečevanje zastojev na večjih letališčih in letaliških vozliščih prek neposrednih povezav, pa tudi pomen izboljšanja povezljivosti;
8. poziva Komisijo, naj nujno sklene celovite letalske sporazume z glavnimi trgovinskimi partnericami EU, kot so sosednje države, države BRIK, države ASEAN, Japonska, zalivske države in Turčija;
9. poziva države članice, naj pospešijo izvajanje enotnega evropskega neba, in sicer s sprejetjem svežnja SES2+ ter s celovitim izvajanjem in delovanjem funkcionalnih blokov zračnega prostora, saj je neizvajanje enotnega evropskega neba škodovalo evropskim letalskim prevoznikom; poziva države članice, naj podvojijo svoja prizadevanja za obravnavo stavk kontrole zračnega prometa, ki so povzročile velike motnje za potnike, in sicer naj uporabijo nove tehnologije ali pa alternativne mehanizme reševanja sporov;
10. poudarja, da letalska industrija potrebuje izredno usposobljeno in motivirano delovno silo in da je treba za nadaljevanje tega trenda in za tekmovanje na zelo konkurenčnem mednarodnem trgu v celoti upoštevati tako regulativne določbe EU kot nacionalne regulativne določbe o zaposlovanju in delovnih pogojih, da bi zagotovili dobre delovne pogoje, standarde in prakse, ob tem pa upoštevali razvoj bolj konkurenčnih ekonomskih modelov;
11. poziva k celovitemu izvajanju programa SESAR, ki zahteva tesno sodelovanje in finančne obveznosti Komisije, navigacijskih služb zračnega prometa, letalskih prevoznikov in letališč;
12. z zanimanjem pričakuje revizijo uredbe o Evropski agenciji za varnost v letalstvu (EASA), ki jo bo v okviru svežnja o letalskem prometu pripravila Komisija;
13. poziva Komisijo, naj odpravi regulativne ovire za nadzor letalskega prometa s satelitsko tehnologijo, da bi državljanom EU zagotovili življenjsko pomembne storitve, in poziva Mednarodno telekomunikacijsko zvezo, naj ustrezno dodeli spekter;
14. poziva k pristopu k varnosti potnikov, ki bolj temelji na tveganju, namesto sedanjega odzivnega pristopa; poziva Komisijo, naj opravi študijo izvedljivosti izvajanja sistema predhodnega preverjanja in sistema „Global Entry“ v Evropi, enakovrednega tistemu, ki se trenutno preizkuša v Združenih državah;
15. poziva proračunski organ, naj agenciji EASA zagotovi potrebna sredstva in pri tem upošteva njene naloge, pri tem pa se zaveda, da industrija zagotavlja 70 % proračuna te agencije; poziva Komisijo, naj zagotovi določitev izvirnega proračuna Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE), na katerega je vplivala ustanovitev Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI);
16. poziva Komisijo, naj zgoraj omenjena vprašanja obravnava v svojem zakonodajnem svežnju o letalskem prometu, ki ga bo pripravila do konca leta 2015;
17. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic.
- [1] Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0220.
- [2] Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0221.
- [3] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0290.
- [4] http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/File:Thousand_passengers_carried_monthly_data_2013-2014.png